Jure Trampuš

27. 7. 2006  |  Mladina 30  |  Politika

Še en Jančičev poseg

Delo ni objavilo naročenega komentarja novinarja, ki je kritiziral zunanjo politiko in ministra Rupla

Peter Jančič, odgovorni urednik Dela in Danilo Slivnik, predsednik uprave

Peter Jančič, odgovorni urednik Dela in Danilo Slivnik, predsednik uprave
© Matej Leskovšek

Janko Lorenci, sivolasi novinar Dela, nekdaj je bil tam tudi urednik, je v začetku julija napisal komentar o dogodkih v Avstriji. V začetku julija so potekala pogajanja o, kot so takrat temu dejali politiki, "zgodovinskem kompromisu" med slovensko manjšino in Avstrijo. Kompromis naj bi dokončno uredil vprašanje dvojezičnih tabel. V začetku julija manjšina še ni vedela, kaj naj si misli o predlogu Avstrije, nekatere organizacije so ga podpirale, druge pa ne. Podobno je bilo v Sloveniji, uradna politika, ali bolje vladna stran, je predlagani kompromis podprla, drugi, predvsem opozicijska LDS in njen predsednik Jelko Kacin, pa so vlado obtožili, da škoduje lastni manjšini.

Lorenci je v Delu napisal komentar o tem, da Slovenija manjšino občuti kot breme. Oster tekst je napadel slovenski občutek inferiornosti, servilno in šibko diplomacijo in seveda tudi ministra Rupla. Besedilo je govorilo o reviziji avstrijske državne pogodbe in o tem, da je podpora ponujenemu avstrijskemu zakonu huda napaka. Komentar je bil napisan v četrtek, v petek bi moral biti natisnjen na mnenjski strani Dela. A komentar ni bil objavljen, namesto Janka Lorencija je na peti strani petkovega Dela predsednik evropske komisije razmišljal o energetski varnosti. Ta članek bi lahko Delo objavilo tudi kje drugje ali pa kakšen drugi dan.

"Poglejte, polemik o tem zakonu smo imeli že veliko," očitke o cenzuri zanika odgovorni urednik Dela Peter Jančič. "Časopis mora skrbeti, da ima pokrite obe medalji neke zgodbe. Tisti dan je bilo na isti strani objavljeno pismo ministrstva za zunanje zadeve, ki je odgovarjalo na Delov članek novinarke Saše Vidmajer o tem, da se dogaja revizija. Članka z isto poanto zaradi zakonskih omejitev pač nisem mogel objaviti". Hm, Lorencijev komentar ni odziv na mnenje ministrstva, pač pa je nastal neodvisno od njega. "Drugi razlog pa je ta, da smo Lorencijevo poanto v časopisu lahko že nekajkrat brali, s tem pogledom nismo imeli problemov, problemi so bili, da ni bilo druge strani". Torej tiste, ki naj bi podpiral ponujeni kompromis. Delo je sicer v sredo, dva dni pred neobjavljeno Lorencijevo kritiko slovenske zunanje politike, na tretji strani objavilo intervju z Marijanom Sturmom, ki je takrat avstrijski zakon še podpiral. Drugi pogled je bil v Delu torej prisoten. "Sicer pa kasneje tudi nisem objavil nekaj drugih komentarjev, tudi z druge strani, skrajnosti me ne zanimajo, gospodu Lorenciju pa sem dejal, da so očitki o cenzuri podli in politični." Lorenci kot novinar dela že 35 let, kaj takšnega se mu še ni zgodilo, njegov komentar pa naj bi bil prej dogovorjen z urednikom mnenjske strani.

Lorencijeva zgodba pa ni edina, podobna krajšanja tekstov in črtanja odstavkov naj bi se dogajala tudi drugim novinarjem Dela. Takšne stvari sicer spadajo v opis dela in nalog vsakega glavnega urednika in s tem načeloma ni nič narobe. A novinarji so mnenja, da se za izrezovanjem skriva točno določen načrt. "Zadnje čase je vse več poseganja v novinarske prispevke, ko nekdo s cenzorskimi škarjami preoblikuje cele odstavke, ali jih, če niso všeč zdajšnji oblasti, oziroma visokim državnim funkcionarjem vladajočih strank, kratko malo izreže," je v pismu članom izvršnega odbora aktiva novinarjev Dela zapisal predsednik aktiva Jože Poglajen. "Jasno nam je, da urednik lahko vsak prispevek zavrne, vendar mora imeti zato utemeljene razloge. Ti, ki jih je kolegu Lorenciju navedel odgovorni urednik, kažejo le na nedopustno servilnost do aktualne oblasti in blažitev očitnih napak izpostavljenih predstavnikov slovenske politike." Nekateri novinarji pravijo, da so "zaprepadeni", beležijo pa se tudi različni cenzorsko-uredniški posegi, ki jih bodo morda novinarji Dela jeseni predstavili javnosti.

V Delu svoje poglede na politiko, Evropo, Slovenijo in ves svet redno predstavlja gostujoče pero in nekdanji slovenski literat, ki že nekaj časa opravlja funkcijo zunanjega ministra Slovenije, Dimitrij Rupel.

Tekst, ki ga Jančič ni želel objaviti, objavljamo v Mladini.