Ali H. Žerdin

27. 7. 2006  |  Mladina 30  |  Politika

Vojska - steber razvoja

Vpliv oklepnikov na razcvet narodnega gospodarstva

Protest nejevernih Korošcev pred ministrstvom za obrambo, ki ne verjamejo, da je za njih bolje, da kupimo finske oklepnike namesto njihovih

Protest nejevernih Korošcev pred ministrstvom za obrambo, ki ne verjamejo, da je za njih bolje, da kupimo finske oklepnike namesto njihovih
© Borut Peterlin

Dulce et decorum est pro patria mori (sladko in častno je umreti za patrio)

Zaradi nabave 136 oklepnikov bo narodno gospodarstva zacvetelo. Menda. Cifre, zapisane v uradnih dokumentih, so fascinantne. "V ponudbi Sistemske tehnike se predvideva neposredna zaposlitev 180 delavcev, posredno pa 92 delavcev. V ponudbi ponudnika Rotis se predvideva neposredna zaposlitev 320 delavcev, posredno pa 1920 delavcev." Takšno napoved lahko preberemo v Obrazloženem obvestilu o oddaji naročila zaupne narave, v katerem obrambno ministrstvo poroča, zakaj se je odločilo, da posel z oklepnimi vozili 8x8 dodeli trzinskemu podjetju Rotis, ki je povezano s finskim podjetjem Patria. Tudi obrambni minister Karl Erjavec je v javnih nastopih omenil, da je "ponudnik Rotis (...) obljubil in zagotovil 320 zaposlitev, medtem ko Sistemska tehnika 192 zaposlitev. Glede posrednih zaposlitev je Rotis zagotovil 1920 zaposlitev".

Številke o pričakovanih učinkih na rast narodnega gospodarstva so šle v tabele. Ob odločitvi, kdo bo dobil posel z dobavo oklepnikov, vreden 63 milijard SIT, je ocenjevanje koristi za slovensko gospodarstvo predstavljalo petino vseh točk. Se pravi: največ 80 točk bi ponudnik zbrali, če bi oddal ponudbo s perfektnimi tehničnimi in komercialnimi specifikacijami. Največ 20 točk pa bi zbral, če bi oddal ponudbo s perfektnimi narodnogospodarskimi učinki. Idealna ponudba bi prinesla maksimalno 100 pik.

Iz tabel je padel sledeč rezultat: trzinski Rotis je na koncu prejel 62.73 točk do 67.64 točk.

Ravenska Sistemska tehnika je dobila 54.47 do 57.42 točk. Ker sta ponudnika nastopila z variantnima ponudbama, je število zbranih točk opisano z razponom in ne z natančno cifro.

Naročilo pehotnih bojnih vozil je zaupne narave, zato podrobnosti, ki so vplivale na odločitev ministrstva za obrambo, niso znane. Obrazloženo obvestilo o oddaji naročila zaupne narave pa ne nosi oznak zaupnosti. Kakšnega posebnega razloga, da bi Obrazloženo obvestilo nosilo oznako zaupnosti, itak ni. Dokument namreč ne prinaša bogastva podatkov. Iz dokumenta lahko razberemo zgolj to, da je Rotis ob ocenjevanju tehničnih in komercialnih lastnosti v 14 kategorijah premagal Sistemsko tehniko. Obrazloženo obvestilo našteva, kje je bil Rotis ugodnejši. Korošci pa so bili boljši pri nadgradnji vozila s topom 25/30 mm, garancijskih rokih in sistemu zagotavljanja kakovosti, torej v treh kategorijah. Obrazloženo obvestilo ob ocenjevanju komercialnih učinkov navaja en konkreten podatek: Rotisova cena je za 10 do 18 odstotkov ugodnejša.

Ker bo odločitev obrambnega ministrstva ostala zavita v celofan zaupnosti, o neznankah itak ne moremo razpravljati. In neznank je kar precej. Denimo: minister za obrambo Karl Erjavec je zagotavljal, da bi vrednost v Sloveniji proizvedenih delov, ki bi jih vgradili v vozilo patria, znašala dobrih 30 odstotkov, v krpana iz Sistemske tehnike pa bi vgradili 24 odstotkov delov slovenskega porekla. Predsednik uprave Viator & Vektorja Zdenko Pavček pa zatrjuje, da bi vrednost v Sloveniji proizvedenih delov, ki bi jih vgradili v krpana, znašala 55 odstotkov. Ko je parlamentarni odbor za obrambo na pogovore povabil predstavnike obrambnega ministrstva, je razprava, zaprta za javnost, trajala pet ur. Kar kaže, da se je parlamentarcem zastavljalo lepo število vprašanj. "Ne morem trditi, da je bil splošni vtis slab," pravi eden od udeležencev zaprtega sestanka. "Hkrati pa se mi je zdelo, da so bili predstavniki obrambnega ministrstva pri nekaterih detajlih v zadregi."

Javni detajli

Pozornosti so vredni tudi tisti drobci ponudb, ki so javni. Denimo podatki o novih zaposlitvah. Posel z oklepniki, vreden 63 milijard SIT, naj bi zagotavljal nova delovna mesta. Veliko delovnih mest. Če seštejemo podatke iz Rotisove ponudbe, bi posel z oklepniki skupaj prinesel 2240 neposrednih in posrednih delovnih mest. Sistemska tehnika je z napovedjo nekoliko bolj skromna. Vsota neposredni in posrednih delovnih mest bi zaposlitev zagotovila 272 osebam.

2240 delovnih mest, koliko je to? Zadnji seznam poslovnega dnevnika Finance, ki prinaša spisek stotih največjih slovenskih podjetij, med drugim vsebuje tudi podatke o številu zaposlenih. Podjetje SCT, ki je po številu zaposlenih uvrščeno na 11. mesto lestvice, zaposluje 2235 oseb. In da bi v SCT-ju obdržali teh 2235 delovnih mest, gradijo ceste, letališča, vse mogoče. Lek, denimo, ki je na top listi največjih slovenskih delodajalcev uvrščen na deseto mesto, zaposluje 2365 oseb. In da bi ta brigada delojemalcev obdržala delovna mesta, morajo v Leku proizvesti res veliko količino linexa. In še več amoksiklava.

Koliko ljudi je zaposlenih pri finski Patrii, torej pri podjetju, ki bo zagotovilo licenco za izdelavo oklepnikov? Multinacionalka, ki med drugim proizvaja tudi topove, minomete, artilerijsko strelivo, snežne pluge za letališča in sestavne dele za letala, zaposluje 2000 ljudi.

Navedimo še eno prigodo o odpiranju novih delovnih mest. Pred dvema letoma je novomeški Revoz najavil, da bo na Dolenjskem zgradil nov industrijski obrat, vreden 400 milijonov evrov. Revoz je tedaj sporočil, da bi 400 milijonov evrov vredna investicija v samem Revozu prinesla 700 novih delovnih mest, dodatnih 500 delovnim mest pa bi zagotovili dobaviteljem. Ker je bilo državi res veliko do novih delovnih mest ter do ohranitve starih, je sklenila, da bo pri projektu sodelovala z državno pomočjo in bo prispevala desetino investicije. Investicija v eno novo delovno mesto v Revozu je znašala 333 tisoč evrov. Torej 80 milijonov SIT.

Če drži, da bi 63 milijard težka "investicija" v oklepna vozila zagotovila 2240 delovnih mest, bi eno delovno mesto stalo 28 milijonov. OK, podatki niso primerljivi, ker naj bi projekt z oklepniki trajal pet let, Revozova investicija v delovna mesta na Dolenjskem pa je bolj dolgoročna. Pa vendar - če drži, da posel z oklepniki prinaša tolikšno količino delovnih mest, najbrž ni razloga, da v Sloveniji sestavljamo vozila clio. Za razcvet narodnega gospodarstva bi bili v tem primeru mnogo bolj primerni oklepniki. Še to: danes je v Revozu zaposlenih nekaj več kot 2600 oseb. Da bi imela ta množica delojemalcev zaposlitev, so lani sestavili 178 tisoč cliov. Naročene oklepnike naj bi sestavili v petih letih. Torej bi letno sestavili okrog 28 vozil. Več kot 2000 delovnih mest za 28 oklepnikov na leto? Ko smo se pogovarjali z osebo iz podjetja, ki bi v oklepnike vgrajevalo precej vitalne dele, smo zastavili vprašanje, koliko delovnih mest bo posel z oklepniki zagotovil temu relativno pomembnemu členu v reprodukcijski verigi. "Če bo obrambno ministrstvo v petih letih res naročilo 136 oklepnikov, bi z vgrajevanjem naših elementov zaposlili pet ljudi."

Mit o gospodarskih koristih vojaške industrije

Kako torej zagotoviti napovedano množico delovnih mest? Denimo, da bi v sami proizvodnji hali, kjer bodo neposredno sestavljali slovensko verzijo finskega oklepnika, res službovali 320 inženirjev, vrhunskih varilcev, monterjev in drugih mojstrov. Vendar moramo ob učinku na narodno gospodarstvo upoštevati še delovna mesta, ki bodo na Ravnah izpuhtela. Slovenija je premajhna, da bi lahko oklepnike različnih tipov sestavljali tako pod okriljem Rotisa kot pod okriljem ravenske Sistemske tehnike. Ob ideji, da bi Slovenija dobila nov obrat za proizvodnjo oklepnih vozil, velja dodati, da so pred letom 1990 znali oklepnike sestavljati v dveh slovenskih industrijskih obratih: v mariborskem TAM-u in v Krmelju pri Mokronogu. Dejstvo, da se je v poldrugem desetletju lokacija sestavljanja oklepnih vozil iz Maribora in Krmelja preselila na Koroško, od tam pa se seli na še nedefinirano lokacijo, kaže, da ima slovenska industrijska politika znatne težave s strateškimi usmeritvami.

Ob najavi, da bi projekt "oklepnik" zagotovil še 1920 posrednih delovnih mest, si velja zastaviti vprašanje, kaj bo počela ta brigada ljudi? Bodo sodelovali v projektih t.i. protidobav? Zakonodaja, ki ureja protidobave, namreč pravi, da bi morala država, ki v Slovenijo izvozi določeno količino vojaške opreme, v Sloveniji kupiti za enako vrednost drugega blaga. Bo torej 1920 delovnih mest zagotovljenih znotraj sistema protidobav? Problem pri protidobavah je namreč ta, da gre za vezan posel. In če bi Slovenija na Finskem kupila vojaško opremo, v zameno pa bi želela prodati, denimo, turistične storitve, bi na Finskem morali najti kupca, ki bi si zaželel slovenskih turističnih storitev. In če bi turiste res našli, se zastavlja vprašanje, ali bi jih našli tudi v primeru, če na Finskem ne bi kupili oklepnikov.

Ko začne vojaško-industrijski lobi razlagati, kako imenitne narodno-gospodarske učinke bo imela investicija v oborožitev, je čas za resen razmislek. Nekaj izkušenj z mitom o pozitivnem vplivu vojaške industrije na razcvet narodnega gospodarstva namreč imamo. 20 let nazaj je jugoslovanska armija napovedala, da bo zgradila nadzvočni avion. Ideja o Yu supersonicu je bila sledeča: proračun bi zagotovil nekaj milijard dolarjev za razvoj in izdelavo Yu supersonica, letalski del jugoslovanske vojaške industrije bi imel zagotovljenih fantastičnih 70 tisoč delovnih mest, vse skupaj pa naj bi zagotovilo tehnološki skok v 21.stoletje. In menda bi s projektom nekaj tudi zaslužili.

Na srečo je še pred začetkom metanja milijard v žrelo jugoslovanske vojaške industrije država razpadla. <