Petrol + Lukoil = ?

Ne tako davno, natančneje pred štirimi leti, smo pisali o tem, kako je prvi mož ruskega Lukoila Vagit Alekperov med počitnicami z družino zasedel celo nadstropje portoroškega hotela ter kako njegovo letalo ni moglo pristati na portoroškem letališču in ga je zato s Portoroža na Brnik odpeljal manjši železni ptič. Potem o Alekperovu v Sloveniji ni bilo veliko slišati. Pretekli ponedeljek pa sta Alekperov in predsednik uprave Petrola sklenila okvirni sporazum o ustanovitvi skupnega podjetja za prodajo naftnih derivatov na območju srednje in jugovzhodne Evrope.

Med podpisom sporazuma, ki so ga zabeležili številni fotografi, se je za hrbtom Alekperova odtrgal in padel na tla velik reklamni plakat z napisom Petrol - slovenska naftna družba. V skupnem podjetju s sedežem v Ljubljani, ki se bo imenovalo Petrol Lukoil d. o. o., bo imel Petrol 51-odstotni lastniški delež, Lukoil pa 49-odstotnega. Kljub temu so naslednji dan številni strokovnjaki dahnili: "Lukoil je po tihem prevzel Petrol."

Lukoil je najbrž vzorčen in eden najuspešnejših primerov evolucije ruskega kapitala, ki je pospešeno stekla v zadnjih petih letih. Oligarhi, ki so preživeli Putinovo rešeto politične korektnosti, zunaj ruskih meja nočejo biti več samo turisti. Tujina za njih ni več le kraj, kamor pošiljajo na šolanje otroke in kjer se lahko skrijejo pred rusko davčno mašinerijo in oboroženimi tekmeci.

Tujina je postala kraj naložb in strateškega povezovanja oziroma tihega prevzemanja. Pri tem zasebna podjetja, kakršni sta Lukoil ali državni plinski velikan Gazprom, delujejo po istem načelu - s tujino navezujejo stik na višji, državni ravni, in to ob stoodstotni odobritvi Kremlja. Lastnik 13-odstotnega deleža Lukoila Vagit Alekperov je tudi sam nekoč sedel na stolu namestnika ministra za nafto in plin ter je prav takrat zasnoval temelje Lukoila, ki mu neprekinjeno predseduje vse od leta 1992. Ruska federacija je svoj zadnji delež - 7,6 % delnic - prodala ameriškemu ConocoPhillipsu pred dvema letoma. Toda Alekperov (po očetu Azerbajdžanec, po mami Rus, rodil se je in študiral v azerbajdžanski prestolnici Bakuju) je ne glede na uradni umik države iz lastniške strukture družbe večkrat ponovil, da interesi Lukoila in države niso ločeni.

Vnovič združena Jugoslavija

Ekspanzija ruskega kapitala na globalni trg se ne tiče le nafte in plina. Minuli teden je javnost pretresala novica o podpisu neobvezujočega sporazuma o združitvi Ruskega aluminija, Sibirsko-uralske aluminijeve družbe in švicarske družbe Glencore. Novonastalo podjetje bo absolutni monopolist pri proizvodnji aluminija v Rusiji in po ocenah strokovnjakov največji proizvajalec na svetu. V senci te novice je bilo nekaj vrstic o nameravani ustanovitvi skupnega podjetja Lukoil Petrol, d. o. o., v ruski javnosti popolnoma spregledanih. Časopis Vremja novostej je o zadevi poročal pod naslovom Združevanje črpalk Jugoslavije. Podobno kot slovenski kolegi ruski novinarji poročajo o tem, da je ruska stran pripravljena "zliti v skupni lonec" hčerinska podjetja Lukoil-Beopetrol iz Srbije in Lukoil-Macedonia, kar vključuje 181 bencinskih črpalk, Petrol pa bo prispeval Petrol Maloprodaja Slovenija, d. o. o., ter svoje odvisne družbe na Hrvaškem, v Bosni in Srbiji.

V bližnji prihodnosti naj bi po poročanju Vremja novostej stekla cenitev aktivov obeh strani: če bo delež ene od strani manjši, naj bi razliko stran pokrila v denarju. Iz članka je razvidno, da Lukoil v povezavi s Petrolom vidi predvsem prodor na balkanski trg in ne na trg današnje EU, kot so to zapisali nekateri slovenski komentatorji.

Petrol in družba Litasko, hčerinsko podjetje Lukoila za trgovanje z naftnimi derivati, sta ob okvirnem sporazumu podpisala tudi pogodbo o dolgoročni dobavi naftnih derivatov. V tiskovnem središču Lukoila pa so časniku Vremja novostej sporočili, da še ni dogovorjeno, čigav bencin bo novonastalo podjetje prodajalo na črpalkah. Lukoil bi lahko gorivo dostavljal z romunskega Lukoilovega Petrotela, ki predela 4,7 milijona ton letno, ali bolgarske Lukoilove rafinerije Nefthim-Burgas, z zmogljivostjo 6,5 milijona ton letno. "V Sloveniji deluje le ena rafinerija Nafta Lendava, ki zmore le borih 600 tisoč ton na leto in ob tem potrebuje rekonstrukcijo," poročajo v ruskem časopisu, "slovenske oblasti so Nafto Lendavo že večkrat ponujale tujim podjetjem, med drugim tudi Lukoilu. Vendar Lukoil za zdaj ne namerava kupovati v Sloveniji."

Ruska ruleta

Trenutno je znano, da bodo razmerja v vodstvu družbe Lukoil Petrol razdeljena enakomerno med obema partnerjema. Po besedah predsednika uprave Petrola Marka Kryžanowskega naj bi predsednika družbe imenovali v eni, predsednika nadzornega sveta pa v drugi. Napovedujejo tudi, da bodo imeli do leta 2009 v lasti 1250 bencinskih servisov. Takrat naj bi družba ustvarila 4,5 milijarde evrov prihodkov od prodaje in imela 75 milijonov evrov dobička.

Lepo. A pojavlja se vprašanje, čigava pravila poslovanja bo prevzelo novorojeno podjetje: ruska, slovenska ali balkanska? Ruska podjetja namreč slovijo po nepreglednosti poslovanja, podkupninah, korupciji itd., ki jih skupaj z denarci uvažajo v tujino. Sicer ima Lukoil imidž (ne brez pomoči državnih in Lukoilovih medijev) rednega davkoplačevalca, enega najbolj transparentnih ruskih podjetij. Poleg tega naj bi bil sedež podjetja v slovenski prestolnici, kar brez dvoma pomeni kakšen tolar več za slovenski proračun - ampak ali so to zadostna varovala?

Na naslednje vprašanje: čigav logotip bo krasil obljubljenih 1250 bencinskih črpalk po jugovzhodni Evropi, smo na tiskovni konferenci dobili meglen odgovor. Vagit Alekperov je namreč dejal, da bodo logotip nameščali glede na uveljavljenost Petrola ali Lukoila v kraju.

Toda znano dejstvo je, da je za Lukoil vprašanje logotipa načelno vprašanje. Še tako uveljavljeno blagovno znamko, kot je Mobil, je Lukoil v ZDA na črpalkah prebarval v svoje barve s hitrostjo deset črpalk na teden. "Preobleka" bencinskih servisov, ki jih je Lukoil prevzel od Getty Petroleum Marketing Inc. v trinajstih državah ZDA, je bila ponekod videti kot pravi zabaviščni šov z uglednimi gosti. Ne nazadnje je eno od newyorških Lukoilovih črpalk obiskal sam predsednik Putin. In tukaj se pojavi še eno vprašanje: Rusija je že zdaj v nemirnem pričakovanju predsedniških volitev 2008. Ali bo izid vplival tudi na Lukoil Petrol, d. o. o.?