"Turki" še brez džamije

Mestnih svetnikov ne bo pobijala slovenska orlovska organizacija

Grozilno pismo

Grozilno pismo
© Arhiv Mladine

Zgodba, skorajda bajka, o ljubljanski džamiji je stara že več desetletij, tako stara je, da je starejša od določene skupine Mladininih bralcev. Le naivneži so mislili, da bo prišlo do potrebnega premika v iztekajočem se županskem mandatu, vendar pa se je prav v teh štirih letih večkrat tako naglas govorilo o najpomembnejšem premiku k gradnji - prodaji mestnih zemljišč za ta namen, da so začeli verjeti tudi bolj skeptični zunanji opazovalci in neposredni interesenti.

Jasno, tudi po tem mandatu ostaja status quo. Mestni politiki in svetniki, ki gradnji džamije ne nasprotujejo, so na koncu vendarle stisnili rep med noge, a so ravno dovolj dolgo navijali za prodajo zemljišč, da se lahko pred svojim volilnim telesom hvalijo z resnimi nameni. Nasprotniki džamije v Ljubljani pa svojim volilcem tudi lahko predstavijo zgodbo o uspehu, v resnici smo namreč na istem, kot smo bili pred štirimi leti, saj bo novi mestni svet z novim razmerjem moči moral začeti znova.

Kakorkoli že, za ponedeljek se je govorilo, da utegnejo ljubljanski mestni svetniki izglasovati dokončni da prodaji zemljišč za gradnjo džamije. Najbolj goreči nasprotniki džamije pa so nekaj dni prej za ta primer na Mestno občino Ljubljana naslovili grozilno pismo vsem, ki bi glasovali za prodajo zemljišč. Misel iz vsebine grozilne anonimke s podpisom "Slovenski orli", ki je prisilila specialce in policiste k prihodu pred in v mestno hišo, je naslednja: "V skrajnem primeru bomo likvidirali nekaj gorečih zagovornikov gradnje džamije, članov ljubljanskega mestnega sveta." In posledica grozilne anonimke, ki so jo na Mestni občini prejeli pred začetkom redne 32. seje? Svetniki točke dnevnega reda glede prodaje zemljišč sploh niso obravnavali. So se ustrašili groženj s smrtjo? Formalno mestni svet ni bil več sklepčen, saj so sejo, ki se je zavlekla v torek, zapustili nekateri svetniki, tudi SD-jevi. To pa je očiten sindrom najvišjih kadrov v SD, saj je recimo predsednik stranke Borut Pahor še v času predsedovanja državnemu zboru tudi zatajil v zadnjem trenutku in z vlogo za ustavno presojo referenduma o izbrisanih zamudil par ur. Prav tako po dolgi seji v zgodnjem jutru, ki je ta torek odneslo SD-jeve ljubljanske svetnike in odločitev o džamiji.

Pomudimo se za trenutek pri grozilnem pismu, ki recimo muslimane enači s Turki in Bosanci. Treba ga je razumeti tudi v luči nedavnih papeževih besed. Namreč, grozilno pismo na Mestno občino ni prišlo ob kaki izmed poprejšnjih sej, kjer je bilo glasovanje o prodaji zemljišč za džamijo prav tako na dnevnem redu, pač pa šele sedaj, ko je Benedikt XVI. javno označil muslimansko vero za nosilko vsega slabega. Papež je torej dal žegen, v našem primeru nasprotnikom džamije v Ljubljani, da od temnih misli preidejo k pisanju temnih anonimk, od tu pa je le še korak do fizične uresničitve pisnih groženj. Ob vsem tem je povsem logično, da so se nekateri res tako opogumili, da so ljubljanskim svetnikom grozili s smrtjo, in to kljub temu, da jih utegnejo najti organi pregona. No, strah pred kriminalisti tu verjetno niti ne more biti pomemben odvrnilni dejavnik za pisce sovražnih besed. Ob zadnjem podobnem primeru pred slabimi tremi leti so se na Ravnah na Koroškem pojavili letaki in plakati z naslednjo vsebino: "Slovenci za čistejšo Slovenijo! Nočemo in nismo za srbske izbrisane (pripadniki in simpatizerji JLA iz leta 91), kot tudi nismo za islamski harem pri nas (Džamijo v Ljubljani)!" Takrat kriminalisti v vsebini niso našli elementov kaznivega dejanja in zgodba je bila končana. Tako se tudi ob zadnjem grozilnem pismu gotovo ne bodo dolgo pomudili. Vendar pa bo zamahovanja nad tovrstnimi nestrpnimi pisanji konec takrat, ko jim bo sledilo tudi dejansko fizično obračunavanje.

In ne nazadnje, kako pismo komentirajo slovenski orli, ki jih je pod grožnje s smrtjo podpisal pisec grozilnega pisma? Za komentar smo poklicali prvega in edinega predsednika društva Slovenski orel Damjana Debevca, ki je vpletenost orlov kot organizacije zanikal: "Mene nič ne brigajo mestni svetniki, niti stvari okoli džamije, po moje je to v pristojnosti vlade. Vsekakor pa upam, da bodo dobili pisca grozilnega pisma, in tudi sam bi rad izvedel njegovo ime!" Debevec pa je dodal še nekatere ažurne informacije v zvezi z društvom. Društvo Slovenski orel je bilo namreč razpuščeno pred približno mesecem dni in tudi izbrisano iz registra društev, baje ker naj ne bi bilo pravega interesa. Ostajajo pa prisotni na spletu, kjer predstavljajo svoje nekdanje aktivnosti. Društvo, ki je nosilo podobno ime kot v polpretekli zgodovini delujoča orlovska organizacija, seveda ni bilo naslednik nekdanje organizacije in je delovalo le pet let. Izvirno gibanje Slovenski orli je bilo najbolj aktivno pred več kot petdesetimi leti, nekako sočasno s sokolskim gibanjem. Oboji naj bi v prvi vrsti veliko telovadili, v bistvu pa so bili orli navijači klerikalno-domobranske struje, sokoli pa partizansko-socialistične.