Še ena cenzura

Gostovanje poljskega intelektualca Adama Michnika je spet povzročilo brisanje novinarskega prispevka

Adam Michnik, poljski intelektualec in urednik časopisa Gazeta Wyborcza

Adam Michnik, poljski intelektualec in urednik časopisa Gazeta Wyborcza
© Borut Krajnc

Ko je zunanji minister in borec za svobodo govora Dimitrij Rupel rekel: "Ponekod bi lastniki medijev temeljito razmislili, ali se jim splača vojna s politično opcijo, ki je doživela uspeh na volitvah in mnoge potrditve na mednarodni ravni," si verjetno nihče ni misli, da Rupel misli stvari peljati dobesedno. Po tem je Delo kupilo Mag oziroma je Mag prevzel Delo. In potem je bilo mogoče na Delu opaziti vse več sumljivih posredovanj v občutljivo področje novinarske avtonomije.

Eden najbolj odmevnih tovrstnih dogodkov se je zgodil ob nenapovedanem obisku predsednika uprave Danila Slivnika, ki ga je že pred časom namenil uredništvu Sobotne priloge. Po tem obisku je Sobotna priloga izšla s prazno stranjo. Vendar se obisk predsednika uprave na enem izmed uredništev ni končal samo s prazno stranjo v Sobotni prilogi. Sledilo je nenavadno izginotje sumljivih vprašanj iz intervjuja s poljskim intelektualcem in urednikom poljskega časopisa Gazeta Wyborcza Adamom Michnikom. Med drugim sta novinarja Marija Zidar in Uroš Škerl poljskega urednika spraševala tudi o vmešavanju uprave v delo uredništva. V objavljenem intervjuju smo lahko prebrali: "Kakšne odnose imate s predsednico uprave vašega podjetja Wando Rapaczynski? Vsako leto jo na primer povabite na rojstnodnevno zabavo Gazete Wyborcze. Lahko pride tudi k vam v redakcijo?" Michnik pa je odgovoril: "Ne more." Po naših neuradnih podatkih pa sta iz intervjuja izpuščeni naslednji dve vprašanji:

"- Nima vstopa?
Med poslovnim in novinarskim delom stoji kitajski zid. Še nikoli se ni zgodilo, da bi prišla.
- Bi lahko prišla v vaši družbi, da bi skupaj pregledala časopis, preden gre v tisk?
To ni mogoče. Absolutno ne."

Po Delovih hodnikih je bilo slišati, da takrat Slivniku sploh ni bilo treba reagirati. Še pred Slivnikom naj bi k sebi novinarja poklicala urednica Sobotne priloge Irena Štaudohar. Skupaj naj bi ugotovila, da sta ti dve vprašanji za intervju "nepotrebni". V svojem pismu Borisu A. Novaku, ki se je pritoževal nad nedopustnim početjem, pa je med drugim zapisala: "V intervjuju je bilo res skrajšano nekaj stavkov (5 - 2 avtorjev in 3 intervjuvanca), kar pa nikakor ni spreminjalo vsebine povedanega, šlo je za vedno znova ponavljano vprašanje. Po pogovoru z avtorjema je bilo razvidno, da je bil vzrok tega ponavljanja zgolj razčiščevanje preteklih notranjih konfliktov v hiši Delo (dogajanja okoli postavljanja zadnje Sobotne priloge še v mandatu gospoda Milharčiča, ki je bil sicer takrat na dopustu) na način, ki pa ni bil korekten do sogovornika, ki dejstev ni poznal," potem pa je še dodala: "Osebno mi je bilo seveda žal, da intervju ni bil avtoriziran, saj bi se tako lahko morda izognila vsem zapletom, ki so sedaj v konkurenčnih medijih postali predmet manipulacije."

Na žalost se zgodba tu ne konča. Te dni se je v Ljubljani spet mudil poljski intelektualec Adam Michnik, ki je imel predavanje na temo Pogled na prihodnost Evrope in Evropske unije. Tam je bil tudi Peter Kolšek, ki je o tem predavanju napisal prispevek, ki ga je v četrtek na peti strani objavil časnik Delo. Spet pa je iz članka izginil del besedila, in sicer v tistem delu, ko Michnik govori o cenzuri v Sloveniji. V Delu je manjkal del, ki se glasi: "Na koncu pa je dekan Filozofske fakultete dr. Božidar Jezernik pohvalil njegov tako in tako slavni časopis Gazeta Wyborcza, v katerem mu je bilo dano objaviti dolg članek o kosovskem problemu. Michnik, njegov urednik, je vse navzoče povabil k tehtnemu sodelovanju in obljubil, da se jim ne bo zgodilo nič takšnega, kar se je njemu 'v nekem slovenskem časopisu'. Tistemu, kar se je zgodilo, se je 'v komunističnih časih reklo cenzura', je dejal."

Poklicali smo avtorja Petra Kolška in ga povprašali, kako in zakaj je bil del prispevka umaknjen. Povedal nam je, da se o tem z njim nihče ni pomenil: "Sama zgodba o tem mojem članku je, glede na vse, kar se dogaja z Lorencijem, Grahom, Sašo Vidmajer, precej nepomembna." Kljub temu smo poklicali tudi odgovornega urednika Petra Jančiča, da nam razloži, zakaj je moral iz prispevka leteti ravno del o cenzuri v Sloveniji: "Stavek ni letel ven po mojem navodilu. Moje mnenje je, da bi moral biti ta prispevek na drugi strani in ne na mnenjski, ker je bilo to poročilo. Šlo je za uredniško napako. O tem pa nisem jaz odločal." Kdo je odločal, nam odgovorni urednik Jančič ni hotel povedati: "Naj vam to pove tisti, ki vas je o vsem skupaj obvestil." Vseeno pa nam je povedal, kaj si sam misli o spornem stavku, ki ga ni on izbrisal: "Stavek, ki pomeni napad na urednico Sobotne priloge, je zame sporen, ne da bi o tem moral komu poročati." Malo drugačno zgodbo nam je povedal Darijan Košir, ki je odgovoren za gospodarstvo in pomaga Jančiču pri postavljanju časopisa: "Šlo je za dogovor med odgovornim urednikom, urednico kulture in mano. Kot mi je povedala urednica kulture, se je o tem pogovorila tudi z avtorjem. Ni šlo za nikakršen ukaz, ampak za dogovor." Očitno pa Jančič zanj ni vedel, saj nam je rekel, da on o tem ni odločal. Kdo govori resnico?