Za prgišče županj

Za zdaj županski stolček greje le enajst žensk, točneje, le v enajstih od skupaj 193 občin so si volilci izvolili županjo. V odstotkih je to 5,6 odstotka. Odkar pri nas poznamo župansko funkcijo, pa so ženske županovale le enaindvajsetkrat.

Pred štirimi leti smo dobili tele županje: v Bohinju je bila izvoljena kandidatka LDS Evgenija Kegl Korošec, v Domžalah kandidatka LDS Cveta Zalokar Oražem, v Dravogradu kandidatka SLS Marjana Cigala, v Izoli kandidatka SD Breda Pečan, v Ljubljani kandidatka SD Danica Simšič, v Ljubnem neodvisna kandidatka Anka Rakun, v Majšperku kandidatka SLS Darinka Fakin, v Moravčah kandidatka NSi Ljudmila Novak, v Piranu kandidatka SD Vojka Štular, v Ribnici na Pohorju kandidatka SLS Marija Sgerm, v Trebnjem pa kandidatka LDS Marica Škoda, a je lani odstopila, nadomestil pa jo je moški. V Slovenski Bistrici je marca lani na nadomestnih volitvah zmagala Irena Majcen, kandidatka SLS. Iz naštetega sledi, da je politika ženskam najdostopnejša v SD oziroma nekdanji ZLSD in v LDS, če gledamo po številu županj in tudi po velikosti in moči občin, kjer so bile izvoljene. Kar štiri županje je pred štirimi leti dobila tudi SLS, a je treba vedeti, da v veliko manjših občinah in da SLS nasploh dosega zelo dobre izide na županskih volitvah, predvsem po številu izvoljenih kandidatov. Rekorderka po stažu je Oražmova - letos bo končala dvanajstletno županovanje. Z letošnjo zmago jo lahko prehiti Pečanova, ki se poteguje za tretji zaporedni mandat oziroma celo četrti, saj je občino prevzela že na nadomestnih volitvah leta 1997, skupaj bi torej neprekinjeno županovala kar dobrih trinajst let.

Politika želi do leta 2014 postopno doseči sistem zadrge in izmenično kandidiranje žensk in moških na volitvah v občinske svete in državni zbor, pri tem pa je že gotovo, da jo za dosego tega cilja čaka trdo delo. Na letošnjih lokalnih volitvah bodo stranke morale kandidirati vsaj dvajset žensk in vsaj eno na prvih treh mestih. Čeprav bo torej v občinskih svetih in v državnem zboru očitno slej ko prej sedelo približno enako žensk in moških, pa bo županski poklic najbrž ostal v domeni moških. Seveda bodo prisilne norme glede števila kandidatk za občinske svete in državni zbor povzročile, da bo v politiki več žensk in zato verjetno tudi več županskih kandidatk, a ker je glede volitev županov nemogoče zapovedovati ženske kvote, bo ta del politike vendarle ostal v moški domeni. To sliko utegnejo še nazorneje kot zadnje pokazati že kar letošnje volitve. Ženska namreč, kot sedaj kaže, ne bo več vodila glavnega mesta, prav tako ne Domžal, devete največje občine, saj Cvetka Zalokar Oražem ne bo več kandidirala. Vnovični kandidaturi se je odpovedala tudi Evgenija Kegl Korošec v Bohinju, Bredi Pečan v Izoli pa se obeta trd boj.