Bruseljska zapravljivost

Recimo, da ste kot varnostnik zaposleni na stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri EU v Bruslju, skupaj z vami pa v tujini bivajo tudi vaša nezaposlena žena in šoloobvezna otroka. Kakšno stanovanje si lahko privoščite? Če bi si najemnino plačevali iz lastnega žepa, bi si verjetno najeli dvosobno stanovanje na obrobju mesta za 600 evrov. Ker pa vam najemnino plačuje zunanje ministrstvo, si lahko mirne duše privoščite 130 kvadratnih metrov veliko stanovanje s tremi spalnicami, dvema kopalnicama in velikim atrijem v središču Bruslja, ki na mesec stane 1.500 evrov. Takšno razkošje vam omogoča vladna uredba o plačah, nadomestilih in drugih prejemkih osebja v predstavništvih Republike Slovenije v tujini, ki je bila sprejeta leta 1992, pozneje pa je bila večkrat spremenjena, a nikoli tako, da bi z njo kaj veliko privarčevali. Po tej uredbi zunanje ministrstvo javnim uslužbencem, zaposlenim v enem od predstavništev naše države v tujini, krije tako stroške nastanitve kot tudi stroške selitve, na primer stroške pakiranja, natovarjanja in raztovarjanja predmetov iz stanovanja, stroške embalaže, stroške voznine ter zavarovalnino za selitvene predmete. Seveda pri povračilu stroškov za nastanitev obstaja limit, ki se od države do države razlikuje in je odvisen tudi od cen najemnin na trgu. Ta limit s pravilnikom določa zunanji minister, za Bruselj pa je omejen na 50 odstotkov plače javnega uslužbenca. Če z javnim uslužbencem v tujini bivajo tudi družinski člani, ki niso zaposleni, je njegova plača višja, saj po isti uredbi prejema dodatek za nezaposlenega zakonca oziroma izvenzakonskega partnerja ter dodatek za vzgojo in šolanje otrok. Javni uslužbenci, ki v tujini bivajo skupaj z družinskimi člani, so torej upravičeni do povračila stroškov za nastanitev v višjem znesku kot javni uslužbenci, ki so v tujini sami. Konkretna višina povračila stroškov za nastanitev je odvisna od konkretne plače javnega uslužbenca. Kaj to pomeni v praksi?

Najvišji limit je rezerviran za veleposlaniški naziv in je avgusta letos znašal 6.730 evrov. Ker pa je rezidenca, v kateri je nastanjen vodja stalnega predstavništva RS pri EU, last slovenske države, se zanjo ne plačuje mesečna najemnina. Pri vseh ostalih nazivih se zneski najvišjega možnega limita za povračilo nastanitvenih stroškov gibljejo med 1.109 in 3.576 evri, če v Bruslju bivajo z nezaposlenimi družinskimi člani, oziroma med 1.050 in 2.795 evri, če bivajo sami. Gre za ogromne zneske, še posebej, če vemo, da Belgija glede najemnin velja za eno od cenejših evropskih držav. Po podatkih Evropskega sveta za nepremičninsko stroko je leta 2005 povprečna mesečna najemnina za kvadratni meter dvosobnega stanovanja v Belgiji znašala osem evrov, v Sloveniji enajst evrov, v Španiji 17,6 evra, v Franciji 17,7 evra, na Nizozemskem 18 evrov, v Italiji pa 22,6 evra. Nižje najemnine od Belgije so imele Avstrija, Nemčija, Madžarska, Latvija, Turčija in Romunija. Poleg tega je treba vedeti, da je v Bruslju za enako količino denarja mogoče dobiti več kvadrature kot v mnogih drugih evropskih prestolnicah. Ali povedano drugače: v Bruslju boste za isti denar dobili še enkrat večje stanovanje kot v Londonu, Parizu ali Stockholmu. Razloga za to sta dva: dovolj velika ponudba nepremičnin na trgu in drugačen pogled na kvaliteto bivanja. Garsonjere v Belgiji praviloma obsegajo petdeset kvadratnih metrov, torej površino, na katero so v Ljubljani običajno stisnjena dvosobna stanovanja. Manj kot štirideset kvadratnih metrov velika stanovanja pa Belgijci običajno uvrščajo kar v kategorijo študentskih sob, kar je za slovenske pojme skoraj nepredstavljivo. Maja Prelog, ki je v Evropskem parlamentu zaposlena kot asistentka evropske poslanke Mojce Drčar Murko, pravi, da je v središču Bruslja za 500 do 600 evrov mogoče najeti 50 kvadratnih metrov veliko garsonjero, medtem ko si je za 1.800 evrov mogoče najeti hišo. Podobne so tudi izkušnje Aleša Rusa, asistenta evropske poslanke Ljudmile Novak. Belgijske nepremičninske agencije ga redno bombardirajo z ugodnimi ponudbami. Pred kratkim je na primer po elektronski pošti dobil ponudbo za 65 kvadratnih metrov veliko dupleks stanovanje z visokimi stropi, lesenim podom, spalnico, veliko kuhinjo in kopalnico ter manjšim vrtom, ki na mesec stane 480 evrov najemnine, in to kljub dejstvu, da je stanovanje od Evropskega parlamenta oddaljeno le deset minut hoje.

Treba je sicer priznati, da nihče od zaposlenih na stalnem predstavništvu RS pri EU v Bruslju odobrenega limita ne izkorišča do konca, kar pomeni, da imajo najeta stanovanja, ki so nekoliko cenejša od zgornje, še dovoljene meje. Toda hkrati je treba dodati, da so razlike med dejansko plačanimi zneski in še dovoljeno, zgornjo mejo večinoma zelo majhne. Poglejmo primer javnega uslužbenca, ki je na stalnem predstavništvu zaposlen kot pisarniški referent, z njim pa v Bruslju bivajo tudi nezaposleni družinski člani. Njegov odobreni limit je avgusta letos znašal 1.513,44 evra. Dejansko pa mu je zunanje ministrstvo pokrilo stroške mesečne najemnine v višini 1.360 evrov. To pomeni, da limita sicer ni v celoti izkoristil, se mu je pa zelo približal. Ker na zunanjem ministrstvu ni mogoče dobiti konkretnih podatkov o tem, v kako razkošnem stanovanju biva posamezen javni uslužbenec, lahko sklepamo le na podlagi ponudb na nepremičninskem trgu. Na spletni strani www.immoweb.be, kjer je na voljo zelo bogata ponudba nepremičnin v Bruslju, smo na primer našli 130 kvadratnih metrov veliko stanovanje z dnevnim prostorom, dvema spalnicama in dvema kopalnicama ter popolnoma opremljeno kuhinjo, za katerega je na mesec treba odšteti 1.200 evrov najemnine in dodatnih 75 evrov za stroške elektrike, vode in ogrevanja. V poslovni četrti Bruslja smo za 1.230 evrov najemnine našli 250 kvadratnih metrov velik loft, ki ima sicer eno samo spalnico, a ta meri kar 90 kvadratov. Če pa se je uslužbenec pripravljen v službo voziti malo dlje, si za 1.360 evrov na mestnem obrobju lahko najame 200 kvadratnih metrov veliko in sodobno opremljeno hišo z vrtom. Višje na lestvici nazivov si uvrščen, več si lahko privoščiš. Veleposlanikov svetovalec, ki v Bruslju biva sam, ima odobren limit v višini 2.987,32 evra, dejansko pa mu ministrstvo za najem stanovanjskih prostorov mesečno plačuje 2.617 evrov. Za ta denar si lahko v priljubljenem okrožju Ixelles najame 250 kvadratnih metrov veliko hišo s štirimi spalnicami, dvema kopalnicama in pokritim parkirnim mestom. Medtem ko si na obrobju mesta lahko privošči 400 kvadratnih metrov veliko podeželsko vilo s petimi spalnicami, tremi kopalnicami, dvema delovnima sobama, popolnoma opremljeno kuhinjo, sprejemnico s kaminom, 45 kvadratnih metrov veliko teraso, vinsko kletjo in garažo za tri avtomobile. Poleg tega je vila locirana čisto blizu parka in trgovin ter ima zelo dobre prometne povezave z mestnim središčem. Skratka: en sam človek v vili, ki bi si jo v Ljubljani lahko privoščili samo bogati podjetniki ali dobro plačani menedžerji.

S sistemom, ki javnim uslužbencem omogoča takšno razkošje, je nekaj resno narobe. Lahko se sicer tolažimo, da takšno razkošje svojemu osebju na diplomatskih predstavništvih zagotavljajo vse države po svetu. ZDA na primer vsem uslužbencem na diplomatsko-konzularnih predstavništvih poleg udobnega stanovanja ali hiše zagotavljajo tudi pohištvo. Pri čemer stilno pohištvo, ki ga uvozijo iz Amerike, v celoti menjajo vsakih šest let, pa čeprav se v tem času morda sploh ne obrabi. Toda Slovenija ni Amerika. Janševa vlada nas sili k varčevanju, hkrati pa javnim uslužbencem omogoča pretiran luksuz. Če je malo večje udobje še nekako razumljivo, ko gre za veleposlanikove svetovalce in sekretarje, pa to nikakor ne more biti razumljivo, ko gre za ostalo administrativno-tehnično osebje. Samski šofer, zaposlen na stalnem predstavništvu RS pri EU v Bruslju, bi lahko povsem udobno živel tudi v garsonjeri, ki meri 50 kvadratnih metrih, kar bi proračun zunanjega ministrstva stalo 600 evrov na mesec. Za ta denar bi pokrili tako stroške najemnine kot tudi stroške elektrike, vode in ogrevanja stanovanja. Toda zaradi nesmiselno visokih limitov si isti samski šofer v središču Bruslja lahko najame 130 kvadratnih metrov veliko stanovanje, ki davkoplačevalce na mesec stane dobrih 1.500 evrov. Zadeva je še hujša, če upoštevamo, da je stalno predstavništvo RS pri EU v Bruslju samo eno od mnogih predstavništev naše države po svetu. Še več. V začetku leta 2008 bo Slovenija za šest mesecev prevzela predsedovanje Evropski uniji. Za to obdobje se bo po podatkih ministrstva za javno upravo število zaposlenih na stalnem predstavništvu v Bruslju s sedanjih 49 stalno zaposlenih povečalo na 170 zaposlenih. Zunanje ministrstvo bo torej moralo šest mesecev plačevati visoko najemnino za bivanje dodatnih 120 javnih uslužbencev. Skrajni čas je, da se korenito prevetrijo merila, po katerih se določa limit za povračilo stroškov nastanitve v tujini.