Pasti Bajukovega optimizma

Predlog proračunov bo prihodnje dni romal v parlamentarno proceduro. Proračunski odhodki bodo leta 2007 znašali 8,087 milijarde evrov, leta 2008 pa 8,446 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj v prihodnjih dveh letih ostaja v okvirih, ki jih je vlada že potrdila, in sicer odstotek BDP-ja oziroma 77,345 milijarde tolarjev leta 2007 in 0,9 odstotka BDP-ja leta 2008.

Predvidene proračunske prihodke v prihodnjih dveh letih je Bajukovim uspelo izračunati šele tik pred zdajci. Zamuda naj bi menda botrovala tudi razvpitemu pismu, ki sta ga 11. septembra finančnemu ministru in generalnemu sekretariatu vlade poslala direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj Janez Šušteršič in državni sekretar v službi vlade za razvoj Andrej Horvat. V njem sta opozorila, da bi se proračunski primanjkljaj ob kombinaciji davčne in proračunske politike lahko povečal za 110 milijard, z obljubljenih 75 milijard leta 2007 torej na 185 milijard tolarjev ali, drugače povedano, z obljubljenega odstotka na 1,48 odstotka BDP-ja. "Naše mnenje je nastalo predvsem kot opozorilo, da javnofinančna slika za prihodnje leto takrat še ni bila jasna in da lahko pride do povečanja primanjkljaja, če ne bodo sprejeti ustrezni ukrepi," je kasneje pojasnil šef UMAR-ja in dodal, da so pojasnila finančnega ministrstva glede prihodkov sprejeli in da menijo, da je s predvidenimi ukrepi proračunski primanjkljaj prihodnje leto mogoče obdržati v okviru, ki ga je julija sprejela vlada, to je odstotek BDP-ja oziroma od 70 do 75 milijard tolarjev. "Izračune smo naredili na podlagi takrat znanih podatkov in nam znanih davčnih virov, in ko nas je finančno ministrstvo seznanilo z izračuni prihodkovne strani in z oceno gospodarskih gibanj v prihodnjem letu, smo jih korektno korigirali," pa je glede opozorila o dodatni 110-milijardni luknji, ki jo je ministrstvo za finance kasneje zakrpalo, povedal Andrej Horvat. No, po seji vlade je skrivnostna prihodkovna stran vendarle postala znana tudi širši javnosti, leta 2007 naj bi tako prihodki znašali 7,765 milijarde evrov, leta 2008 pa 8,140 milijarde evrov. Kot je še zatrdila vlada, leta 2007 ne bo zvišanja DDV-ja, za leto 2008 pa je predvideno zvišanje stopenj DDV-ja na 21 in 9 odstotkov.

Bajukovo proračunsko politiko so ekonomisti pospremili z zelo resnimi opozorili. Nekdanji finančni minister Dušan Mramor, denimo, opozarja na nujno zadrževanje rasti javnofinančnih izdatkov v trenutnem stanju prosperitete. "To je še posebej pomembno, ker se zaradi zniževanja davkov predvidevajo precejšnji izpadi prihodkov tudi v prihodnjih letih, kažejo se že nekateri znaki konca prosperitete, z vstopom v območje evra pa moramo imeti čim trdnejše javne finance, saj postajajo najpomembnejši instrument, s katerim se lahko omilijo tako imenovani asimetrični šoki," trdi Mramor. Da bi bilo z makroekonomskega vidika smotrneje zmanjševati primanjkljaj predvsem z zmanjševanjem deleža javnofinančnih izdatkov v BDP-ju, je prepričan tudi Janez Šušteršič.

Gospodarska rast - UMAR je v jesenski napovedi gospodarskih gibanj zvišal napovedi o letošnji gospodarski rasti s pomladnih 4,2 na 4,7 odstotka - je letos res višja od pričakovane. Toda kot opozarja Jože P. Damijan, po podatkih EIPF-ja naročila naših podjetij že drugi mesec zapored upadajo, to pa lahko vodi do slabših poslovnih rezultatov in davčnih prilivov leta 2007, ocena prilivov za leto 2007 pa temelji na oceni gospodarske rasti za leto 2006. Damijan poleg tega opozarja, da bo treba trošarine ustrezno znižati, če se bodo cene nafte spet vrnile na najvišjo letošnjo raven, previsok dvig trošarin na tobačne izdelke pa bi lahko povzročil razmah črnega trga v državi. Kot še poudarja, se bo šele z realizacijo proračuna za leto 2007 pokazalo ne le, kako uspešna je bila vlada pri krpanju luknje, ki jo je naredila z davčno reformo in z zviševanjem izdatkov za pokojnine in vojaški proračun, ampak tudi, kako uspešno izpolnjuje svojo koalicijsko zavezo (in reformni cilj), da bo zmanjšala javno porabo za dve odstotni točki. Dodaja, da slovenska vlada ni predstavila prav nobenega programa zmanjševanja javnih izdatkov oziroma prestrukturiranja proračuna, ampak, nasprotno, neodgovorno povečuje pokojninske izdatke in daje neproduktivna darila sindikatom v obliki višjih neto plač. Po njegovem vlada s tem zelo povečuje javnofinančna tveganja in prelaga pokrivanje proračunskega primanjkljaja na naslednji mandat. "Gre za zelo neodgovorno ravnanje," meni Damijan.