By-pass volilna kampanja

Po zakonu sme županski kandidat v našem največjem mestu za svojo kampanjo porabiti največ 8,9 milijona SIT. Se bodo ljubljanski županski kandidati držali tega limita? Navidezno morda že. Če le okvirno seštejemo stroške, ki naj bi jih imel recimo France Arhar še pred uradnim začetkom volilne kampanje, pa so ti že takrat skoraj presegli limit. A Arhar vseh stroškov pač ne bo navedel v svojih računovodskih izkazih. Kdo bo torej pokril preostale, by-pass stroške njegove promocije?

Del Arharjeve predvolilne kampanje ima v rokah Zbor za Ljubljano. Gre za družbo somišljenikov iz kroga založbe Nova revija, ki je Arharja pravzaprav predlagala za župana, vodi pa jo Stane Granda. Granda predseduje tudi programskemu svetu RTV Slovenija, čeprav naj se RTV-jevo vodstvo ne bi politično angažiralo. Njegov izgovor je, da je Zbor za Ljubljano apolitična civilna družba. Prav zato je več kot nenavadno, da so Arharja za župana predlagali šele potem, ko so njegovo kandidaturo požegnale SDS, NSi in SLS.

Zbor za Ljubljano je sicer le podaljšek Zbora za republiko, ki je bil pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami ustanovljen zato, da pomaga na oblast politični desnici. Tega vodi Peter Jambrek, nekdanji ustavni sodnik in SDS-ov minister v Bajukovi vladi. Tako kot Zbor za Ljubljano tudi Zbor za republiko vztrajno ponavlja, da je civilnodružbena pobuda. Dejansko pa je tesno povezan z vladajočo oblastjo. Med njegovimi najvidnejšimi predstavniki so namreč tudi vladajoči politiki, celo ministri Janševe vlade. Poleg tega se je Zbor za republiko doslej aktiviral le trikrat, vedno takrat, ko je politična desnica potrebovala pomoč: pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami, ob RTV-referendumu in zdaj, pri Arharjevi kandidaturi. Kaj so doslej storili v pomoč Arharju? Zbor za republiko je denimo pred nekaj tedni v Slovenski filharmoniji pripravil javno tribuno, na kateri so Arharjevi podporniki pozivali k njegovi zmagi. Kdo bo kril stroške tega zborovanja? Zbor za republiko namreč ni pravna oseba. Jambrek je bil skrivnosten: "Tudi zadnja javna prireditev Zbora za republiko je potekala v skladu z ustaljeno prakso na podlagi svobodne udeležbe, delovanja in drugih oblik prostovoljnih prispevkov posameznikov, združenj in drugih oseb zasebnega prava, med njimi tudi Založbe Nova revija, d. o. o."

In že smo pri Založbi Nova revija. Zbor za republiko brez nje praktično ne bi mogel funkcionirati. Prav iz kroga te založbe namreč prihaja Zborovo jedro. Jambrek je recimo urednik revije Dignitas, ki jo izdala Založba Nova revija, še en pomemben član Zbora za republiko Niko Grafenauer je glavni urednik iste založbe, Tomaž Zalaznik je njen direktor ... A ne gre le za kadrovske povezave. Založba Nova revija je tudi ključni financer političnih angažmajev Zbora za republiko. Ko je Zbor za republiko leta 2004 organiziral javne tribune v podporo Janševi politični opciji, so njegovi predstavniki zatrjevali, da bo njihove stroške poravnala Založba Nova revija. Ta se je ponudila tudi za kritje stroškov množičnega zborovanja na ljubljanskem Kongresnem trgu, ki naj bi skupaj z oglasi, ognjemetom, varovanjem, dovoljenji in bendi stalo najmanj 9 milijonov SIT.

Koliko je Založba Nova revija doslej odštela za politične aktivnosti Zbora za republiko? Po naših izračunih so samo leta 2004 porabili okoli 10 milijonov SIT. Številka bi bila višja še za 1,7 milijona SIT, če bi poravnali račun za najem letala, ki je na eno od zborovanj pripeljalo Dimitrija Rupla. Sama založba sicer natančne številke ni nikoli predstavila javnosti. Novinarjem so vedno odgovarjali le: "To je zasebno podjetje in zasebni angažma."

Drži, Nova revija je zasebno podjetje. Je pa tudi podjetje, ki mu država že leta namenja obilna sredstva. Letos so recimo od kulturnega ministrstva prejeli 70 milijonov SIT. Ker gre za sredstva, namenjena točno določenim projektom, bi bilo financiranje političnih projektov s tem denarjem sporno. To bi namreč pomenilo, da politične projekte Zbora za republiko finančno podpiramo vsi davkoplačevalci. V Novi reviji že ves čas trdijo, da za politično delovanje ne porabljajo teh sredstev, temveč tisti denar, ki ga ustvarijo na trgu. Ta pa jim verjetno ostaja tudi zato, ker jim država velikodušno pomaga pri financiranju založniških projektov ... Sicer pa se zdi že samo to, da se založba, ki prejema tako visoka sredstva od države, sploh politično angažira, nehigienično. Milijone so sicer od države dobivali že v času LDS-ovega kulturnega ministra Školča in SD-jeve ministrice Rihterjeve. Milijonske pomoči pa so deležni tudi zdaj, ko ministrstvo vodi SDS-ov član Vasko Simoniti. Ker pa Simoniti tudi sam izhaja iz kroga Nove revije, ne moremo mimo vprašanja, ali ne gre morda pri tem za vzajemno sodelovanje. Je možno, da Simoniti založbi obilno pomaga tudi (ali pa predvsem) zato, da bi lahko ta še bolj vneto kot doslej promovirala njegovo politično opcijo? V Zboru za republiko že zdaj ne skrivajo, da se nameravajo politično aktivirati tudi naslednje leto, ko bodo predsedniške volitve.