Med Mercatorjem in Cerknico

Nova vlada si je na začetku svojega vladanja brezpogojno želela utrditi vpliv v javnem RTV-zavodu. V ta namen so spremenili zakon in za las zmagali na referendumu. Če so se takrat nekateri spraševali, zakaj jim je toliko do tega, so motivi postali očitni pred lokalnimi volitvami. Tolikšne pozornosti, kot je je deležen kandidat združene vladajoče desnice za ljubljanskega župana France Arhar, ni bilo namenjene še nobenemu kandidatu nobene politične opcije na nobenih demokratičnih volitvah. Je za to kriv nov zakon ali samo novinarska samocenzura oziroma samouravnoteženje, ni povsem jasno, so pa podatki, ki jih je mogoče dobiti na nacionalki, nedvoumni. Od 1. avgusta do 30. septembra se je France Arhar, ki ga podpira tudi Zbor za Ljubljano, ki ga vodi predsednik programskega sveta RTV Stane Granda, pojavljal na nacionalni televiziji kar 471 sekund. Slabih osem minut v oddajah Odmevi, Dnevnik in Slovenska kronika torej. Daleč za njim je Jožef Kunič, ki ga podpira LDS in je v omenjenih oddajah dobil zgolj 144 sekund. Danica Simšič je dobila 108 sekund, Arharjev največji nasprotnik Zoran Janković pa se je moral zadovoljiti z le 98 sekundami.

Grandiozna pristranost

V Ljubljani se za mesto župana poteguje 15 kandidatov in verjetno se nihče ne čudi, da so vsi ostali, razen omenjenih, skupaj dobili toliko programskega časa kot Arhar. "Staneta Grando, predsednika sveta RTVS, ki naj bi zagotavljal pluralnost javne televizije, javno sprašujemo, ali je minimaliziranje našega dogodka in prominentno poročanje o Arharjevi predstavitvi kakorkoli povezano z dejstvom, da je prav Granda predsednik Zbora za Ljubljano, ki podpira kandidaturo Franceta Arharja," je bil že v začetku septembra ogorčen Marko Crnkovič, ki vodi odnose z javnostmi za kandidata Luko Novaka. Vendar ni nič pomagalo. Pomembno pa ni samo to, da ima Arhar prednost pri pojavljanju, ampak so tudi prispevki o njem bistveno lepše obdelani. Poleg tega so Petra Vilfana, enega najboljših slovenskih in jugoslovanskih košarkarjev vseh časov, brcnili z mesta košarkarskega komentatorja v trenutku, ko se je pojavil na listi Zorana Jankovića, čeprav gre za najboljšega športnega komentatorja na nacionalki. Hkrati ni nikogar motilo, da je svojo oddajo tik pred lokalnimi volitvami dobil Saša Veronik, ki je član Zbora za Ljubljano, v Arharjevi ekipi pa predstavnik za odnose z javnostmi.

Janez Janša se je očitno odločil, da ne bo ničesar prepustil naključju. Mimogrede, tudi kandidat za mariborskega župana, skriti SDS-ovec Gregor Pivec, zdravnik, ki je operiral premiera, je hkrati član programskega sveta RTV. Povsem očitno kandidati nasprotnih opcij na RTVS nimajo enakih možnosti. Lokalne volitve so tako doslej najbolj očiten dokaz, da smo z novim RTV-zakonom dobili ravno tisto, česar nismo hoteli. Televizijo ene - vladajoče opcije. Odgovor štaba Franceta Arharja, ko smo jih povprašali, kako komentirajo "televizijsko uravnotežnost", je bil pomenljivo ciničen. Najprej nam je simpatična piarovka povedala, da je naše vprašanje milo rečeno nenavadno, potem pa je pojasnila, za kaj gre: "Pogostost pojavljanja dr. Arharja v medijih kaže predvsem na odlično delo celotnega tima." V Jankovićevem štabu pravijo, da so tudi na POP TV in na Delu opazili, da ima Arhar daleč največjo pojavnost. Trdijo, da je septembra Arhar v Delu nastopil na 8293 kvadratnih centimetrih, Jankoviću pa so jih namenili le 7966. "Predvsem nacionalni mediji bi morali dosledno spoštovati Zakon o lokalnih volitvah in ne enostransko podirati kandidata, ki ga sami favorizirajo," pravijo v Jankovićevem štabu.

Anketne napovedi

Ankete za županske volitve v Ljubljani niti približno ne kažejo enake slike kot sekunde pojavljanja posameznih kandidatov. Na vseh anketah dokaj gladko vodi neodvisni županski kandidat Zoran Janković, res pa je, da so se merjenja odvijala, preden so mu Janši naklonjeni mediji začeli odpirati bolj ali manj znane afere iz časa njegovega predsedovanja upravi Mercatorja. Janković naj bi z Mercatorjem delal kot s svojim zasebnim podjetjem, menda pa naj bi dva dni pred volitvami najbolj uravnoteženi novinarji slučajno dobili tudi najnovejše revizijsko poročilo, ki so ga naročili lastniki Mercatorja. V četrtek je mestna SDS na tiskovni konferenci očitala Jankoviću, da v njegovem volilnem štabu in na kandidatni listi sodelujejo "negativci" iz afere SIB, predvsem Samo Lozej. Janković o tem pravi: "Že kar smešno je, da gospod Kovačič sedaj prihaja s tako zastarelo temo, praktično iz naftalina, in pri tem govori o stvareh, ki naj jih razreši sodišče. Samo Lozej pri nas sodeluje kot volonter v volilnem štabu in za njegovo delo pri meni prevzemam polno odgovornost, za nazaj pa naj sodišče ugotavlja, če ima seveda kaj ugotoviti." Ali bodo poskusi Jankovićeve kriminalizacije uspešni, je težko reči. Podobni poskusi v Kopru, ki so se končali celo z zaporom za župana Borisa Popoviča, so se izkazali za povsem neuspešne. Težko je verjeti, da bodo ljubljanske volilke in volivci kar tako verjeli aferam, ki se zgodijo tik pred volitvami in naj bi očrnile ravno tiste kandidate, ki nimajo svojih medijev.

In če je težko verjeti, da bodo imele pomemben učinek zgodbe o Jankovićevem nepotizmu, je prav tako težko verjeti, da bodo volilci z desne, ki sicer podpirajo vladni trio SLS, SDS in NSi, Arharju šteli za slabo dejstvo, da je v bistvu Cerkničan in da je postal Ljubljančan ravno v trenutku, ko je to moral postati, da je sploh lahko kandidiral. Tudi govorice o tem, da so morali snemanje soočenja na POP TV prestaviti, ker Arhar ni našel studia, bodo težko odvrnile njegove navijače, ki jim je gotovo vseeno, kako dobro Arhar pozna ljubljansko geografijo. Danes je pozabljeno, da ga je na volitve povabil isti krog ljudi, ki se je veselil, ko so na medije v času njegove predsedniške kandidature pošiljali anonimke o njegovi previsoki plači in ne ravno burnem zakonskem življenju.

Zanimivo je, da ankete praktično nobenih možnosti ne pripisujejo aktualni ljubljanski županji Danici Simšič. Zdi se, da ji celo njena stranka ne stoji povsem ob strani, kot se tudi zdi vedno bolj verjetno, da bosta tako socialdemokracija kot LDS v morebitnem naslednjem krogu podprli Jankovića, ker imata tako Kunič (LDS) kot Simšičeva (SD) v boju za drugo mesto premalo možnosti. Ratingi ostalih kandidatov pa so ne glede na njihovo simpatičnost na meji zaznavnega.

Programi kandidatov

Ljubljančanke in Ljubljančane verjetno še najbolj zanima, kaj jim imajo posamezni kandidati ponuditi v okviru svojih programov. Zato smo zbrali nekaj najpomembnejših poudarkov iz nekaterih programov županskih kandidatov.

Danica Simšič, ki ji mnogi očitajo, da je med mandatom v Ljubljani bolj skrbela za to, da ni prihajalo do velikih afer, kot da bi odpirala veliko novih projektov, pravi, da bo v novem mandatu poskrbela za izgradnjo Doma starejših v Trnovem z varovanimi stanovanji, vsa mestna uprava pa bo poslej na enem mestu. Dokončala bi prvo fazo tehnološkega parka in začela z drugo, poleg tega pa bo zgradila Ljubljanski potniški center.

Jožef Kunič postavlja na prvo mesto ureditev prometne problematike in znižanje cen v parkirnih hišah. Ob tem bi zgradil slovenski športni center s stadionom, večnamensko halo in olimpijski bazen. Obljublja pa tudi ureditev lastništva parcel, da se ne bi več dogajalo, da bi bili zelenice, igrišča, parkirišča in pomembni parki v zasebni lasti.

France Arhar, direktor slovenske podružnice Bank Austria, bi najprej uredil mestne finance, potem pa bi se lotil vzpostavitve varnega in razvojno naravnanega okolja za otroke. Kot tretjo prioriteto je Arharjev štab postavil znižanje cen novogradenj.

Najnatančnejši in za mnoge najtežje uresničljiv program si je naprtil na rame Zoran Janković. Gre za tri sklope, v katerih je 22 nosilnih projektov. Naj omenimo ureditev prometa - sobivanje pešcev, kolesarjev in avtomobilov, ter prostorski razvoj mesta s sodobno urbanistično prakso in modernizacijo mestne uprave.

Marjan Rekar, kandidat SNS, bivši direktor firme Stadion, d. o. o., v svojem času ni uspel premakniti zgodbe s stadionom niti za milimeter, zdaj, če bo župan, je to ena njegovih prioritet.

Luka Novak, eden najpomembnejših ljubljanskih knjigarnarjev, kandidira kot uporabnik mesta, zato je temu primerno spisan tudi njegov program. Na svoji listi ima nekaj zanimivih Ljubljančanov in Manco Košir, med bolj drznimi idejami pa se zdi tista o tramvaju, ki bo čez štiri leta, če bo Novak seveda zmagal, kolovratil po centru Ljubljane. In Metelkova? Novak sicer pravi, naj ostane takšna, kot je, a če sodimo po izjavah Marka Crnkoviča z Novakove liste, se ji ne bi pisalo prav dobro.

Metelkovo bi brez razmišljanja podrl tudi Franček Rudolf, ki je v svoji politični karieri zamenjal že marsikatero stranko in se tokrat zavzema za Desus. Če bo zmagal, pripravlja poseben ljubljanski televizijski in radijski program, drastično omejitev prometa z motornimi vozili ter gradnjo novih bolnišničnih ustanov in hotelskih zmogljivosti.

Mihael Jarc, znan kot ljubitelj čiste vode in sovražnik džamije, bo, če bo imel srečo, postal župan in začel črpati čisto vodo izpod Krima. Zgradil 2400 montažnih hiš za mlade družine in vsakemu novorojencu odkartal po 500 evrov. Občina bo poslovala čisto, v grajskem hribu pa bo parkiralo 2500 vozil.

Janez Sodržnik, politik z največ športnimi funkcijami in eden najboljših politikov amaterskih nogometašev, je program, ki naj bi ga katapultiral na župansko mesto, sestavil iz devetnajstih na drobno razčlenjenih točk. Zmagovalna ideja: dvoetažni most pri Cukrarni. Izstopa še nujna izgradnja džamije in tramvaj do leta 2014.

Kandidata za župana Miha Jazbinška podpirajo Zeleni Slovenije, čeprav se zdi, da je kar nekaj časa upal tudi na podporo predsednika države Janeza Drnovška, vendar je ni dobil. Jazbinšek se, kot je znano, zelo dobro spozna na urbanizem in misli, da je za Ljubljano znotraj tega še veliko denarja. Zavzema se za džamijo, a na Kurilniški ulici, in za stadion v Stožicah. Kekova stranka As ostaja v območju pop kulture, v Ljubljani je lansirala za župana Francija Slaka, enega najplodovitejših slovenskih režiserjev. Prednost bi dal javnemu dobru pred privatnim zlom, z zamenjavo odgovornih na mestu bi pospešil prodajo zemljišč za povečanje stanovanjskega fonda, na rep bi stopil nepremičninskim lobijem.