Volilni privilegiji

Državna volilna komisija je prejšnji teden sklenila, da bo vojakom in policistom, ki so na službeni dolžnosti, omogočila, da bodo lahko glasovali za svojega lokalnega županskega kandidata in politično stranko ali "neodvisno" listo kar po pošti. Na lokalnih volitvah v nasprotju z državnozborskimi iz tujine ni mogoče voliti po pošti ali na kakšnem slovenskem konzularnem predstavništvu.

Odločitev, da lahko vojaki in policisti vseeno volijo v tujini, je pri nekaterih slovenskih državljanih, ki začasno ali trajno prebivajo na tujem, povzročila rahlo nelagodje. Dejstvo, da izbranci lahko glasujejo po pošti, drugi pa ne, je sprožilo sum, da so morda kršene osnovne ustavne pravice kot recimo tista, da smo vsi enaki pred zakonom ali da je volilna pravica splošna in enaka.

Predsednik republiške volilne komisije Marko Golobič je razblinil tovrstne dvome. Vojaki in policisti v misijah v tujini ali kje izven domačega kraja so v službi države. Zaradi narave dela ne morejo zapustiti svojih položajev, vojašnic, policijskih postaj ... Skratka imajo omejeno gibanje, zato so jim omogočili, da volijo prek pošte. Ostali slovenski državljani na tujem pa se lahko prosto "gibajo" in lahko pridejo v domovino volit svoje lokalne predstavnike, če si to res močno želijo.

Slovenski državljani, ki stalno prebivajo v državi članici EU, pa lahko letos prvič volijo ali celo kandidirajo na lokalnih volitvah, kjer sedaj prebivajo. "Vsak državljan EU, ki prebiva v državi EU, katere ni državljan, ima pravico, da voli in je izvoljen na občinskih volitvah v državi, kjer prebiva, pod enakimi pogoji kot državljani te države. Pri tem torej velja glavno pravilo, da so državljani EU, ki živijo v drugi državi EU, obravnavani enako kot državljani države, v kateri živijo," pojasnuje Evropska komisija na svoji spletni strani. Možnost, da lahko državljani EU kandidirajo na lokalnih volitvah v krajih stalnega prebivališča v drugih državah EU, marsikateri že s pridom izkoriščajo. Nekatera obalna španska mesteca ali druge lokalne skupnosti so precej nesrečne, saj so v njihovih občinskih ali mestnih svetih oblast malodane že skoraj prevzeli Britanci. Po ocenah britanskih medijev naj bi na Pirenejskem polotoku prebivalo že blizu milijon Britancev, nekateri izmed njih pa so v svojih novih domačih krajih že dobro interesno politično organizirani.