Vanja Pirc

31. 10. 2006  |  Mladina 44  |  Politika

Duhovnik iz Malavija v zaporu

Je duhovnika Francija Frantarja na koncu policiji predala kar sama RKC, da bi s tem razbremenila sebe?

Vedno nasmejani pater Miha Drevenšek, ki deluje v Zambiji in pri kateremu je nekaj časa živel duhovnik Franci Frantar, pravi, da za obtožbe zoper njega ni vedel.

Vedno nasmejani pater Miha Drevenšek, ki deluje v Zambiji in pri kateremu je nekaj časa živel duhovnik Franci Frantar, pravi, da za obtožbe zoper njega ni vedel.
© Matjaž Tančič

Duhovnik Franci Frantar je v zaporu. Policija ga je aretirala dve leti zatem, ko je Okrožno sodišče v Ljubljani odredilo njegovo priprtje, in 14 mesecev zatem, ko je bila za njim razpisana mednarodna tiralica. Frantar je namreč, namesto da bi se v letih 2003 in 2004 udeležil sojenja, na katerem bi se lahko branil obtožb, da je spolno napadel približno 10-letno deklico, izginil neznano kam. No, ne ravno neznano kam. Mladina je pred tremi meseci opozorila, da očitno že nekaj let živi v misijonu v afriški državi Malavi. A pred mesecem dni se je, kot kaže, vrnil domov. Na prostosti je presenetljivo živel vse do prejšnjega četrtka, ko je bil aretiran. Sodišče je takoj zatem odločilo, da se bo sojenje, ki se mu je nekdanji župnik iz ljubljanskega predmestja tako dolgo izogibal, začelo že 10. novembra.

Kako se je Frantar sploh vrnil v Slovenijo? In zakaj ga ni policija aretirala že, ko je prečkal državno mejo? Kot kaže, je Frantar do Slovenije nemoteno prispel zato, ker policija pri prečkanju meje očitno ni preverila njegovega potnega lista v računalniški bazi podatkov, le tako pa bi lahko ugotovila, da je za njim razpisana tiralica. A policija v EU državljane članic EU pač le redkokdaj preverja na ta način. V Sloveniji denimo potne listine temeljito pregledujejo le na Brniku, zato Frantar najverjetneje v Slovenijo ni prišel prek tega letališča. Če pa je, je res več kot nenavadno, da ob prestopu meje ni bil aretiran. Do aretacije je tako prišlo šele mesec dni pozneje in to, zanimivo, prav na dan, ko je Dnevnik preverjal, ali informacija o njegovi vrnitvi drži. V RKC so jim informacijo potrdili, na policiji pa, presenetljivo, o tem niso vedeli ničesar. A še isti večer so s policije sporočili, da so Frantarja aretirali. Duhovnika jim je najverjetneje predala kar sama RKC, ki je ugotovila, da bi se sicer znašla v velikih težavah. RKC je namreč ves čas poudarjala, da nima nič s Frantarjevim odhodom v Malavi in da je tja odšel na lastno pobudo, pa čeprav je tam živel v RKC-jevi inštituciji, zato bi bilo zanjo toliko bolj neprijetno, če bi se zdaj izkazalo, da ve, kje je pogrešani duhovnik, in da mu celo nudi zatočišče. Za Frantarjevo vrnitev je vedela tudi odvetniška pisarna Brecelj, ki ga zastopa in ki je konec septembra sodišču sicer naznanila, da je Frantar pripravljen na sodelovanje, kljub temu pa iz njenega sporočila sodišče ni moglo razbrati, da je pogrešani duhovnik pravzaprav že v Sloveniji. Organi pregona bi sicer lahko proti vsem posameznikom in inštitucijam, ki so vedeli, kje je Frantar, pa jim tega niso sporočili, ukrepali zaradi pomoči storilcu kaznivega dejanja.

Zakaj pa se je Frantar po vsaj dveh letih od pobega sploh vrnil v Slovenijo? Znano je, da se je poskušal sojenju izogniti s tem, da se je preselil k svojemu prijatelju, znanemu misijonarju patru Stanku Rozmanu, ki je na noge postavil misijon v malavijskem mestu Kasungu. Kot nam je povedal še en znani slovenski misijonar, pater Miha Drevenšek, ki deluje v Zambiji, je Frantar prvih nekaj dni po prihodu v Afriko pravzaprav živel pri njem, nato pa je odšel v Malavi. Pater Miha nam je zatrdil, da je sam velik nasprotnik nadlegovanja otrok in da za obtožbe zoper Frantarja ni vedel, vse dokler ni o njih julija letos pisala Mladina. "Sam za obtožbe zoper Francija sploh nisem vedel, dokler mi ni Stanko rekel, čuj, imamo težave, v Sloveniji pišejo o Franciju. Rekel sem mu, potem mora pa takoj domov. Naj se na sodišču dokaže, kaj se je zgodilo, in če obtožbe držijo, naj dela pokoro." Iz več različnih virov pa smo izvedeli, da naj bi imelo ključno vlogo pri Frantarjevi vrnitvi pismo, ki ga je zaradi našega pisanja v Malavi poslal v. d. ravnatelja za misijone pri RKC dr. Drago K. Ocvirk. Ocvirk nam je takrat zatrdil, da sam za Frantarjev odhod v Malavi ni vedel, da pa bo informacijo preveril pri patru Stanku. Ne glede na to, kako je Frantar prišel v Malavi in kdo mu je pri tem pomagal, pa ostaja dejstvo, da so vsaj nekateri predstavniki RKC v Sloveniji dobro vedeli za njegov odhod, nekateri pa so zanj celo zbirali denarne prispevke.