Ksenija Hahonina

31. 10. 2006  |  Mladina 44  |  Politika

S kolom po glavi

Zakaj bi krajani Ambrusa radi pregnali Rome?

Romsko naselje pri Ambrusu, ki so ga morali prebivalci zapustiti

Romsko naselje pri Ambrusu, ki so ga morali prebivalci zapustiti
© Borut Krajnc

Romsko naselje, ki meji na krajevno skupnost Ambrus, je na očeh javnosti že od pamtiveka, a nikoli do zdaj ni bilo v tem delu občine Ivančna Gorica toliko emocij in razburjenja kot ta teden. Če povzamemo na kratko, 40-letni R. Č. je s kolom udaril po glavi 57-letnega Ambrušana Jožeta Šinkovca; tega so morali zaradi poškodbe operirati in se v času nastajanja članka še ni zbudil iz kome. Ker pa je R. Č. živel v omenjenem romskem naselju, torej v Dečji vasi pri Zagradcu, so ga Romi zapustili iz strahu pred grožnjami vaščanov Ambrusa, ki jih je bilo po javnih radiu in televiziji slišati po vsej Sloveniji.

"R. Č. je Slovenec. Romi s tem incidentom nimamo čisto nič. K nam je prišel, ko je pet let odsedel v zaporu," je povedal Mirko Strojan in prosil, naj ne razglašamo, kje zdaj prebiva njegova družina, ki se je umaknila z območja Ivančne Gorice. "Veste, če pridete k nam po pomoč, vam bomo pomagali," je o razlogih, zakaj so ga sprejeli medse, povedala mlada Rominja. "K nam je prišel v stiski, ker ni imel kje živeti. Začasno smo ga sprejeli, dokler ne najde stanovanja, zdaj pa smo krivi vsi Romi!"

Beseda "naselje", iz katerega so se umaknili Strojanovi, je pravzaprav za eno hišo, nekaj kolib in prikolico - pretirana. Začelo se je z Romom Brajdičem, ki se je v te kraje vrnil iz partizanov. Njegov sin Miha, ki se je preživljal z nabiranjem gob, je skrivaj kupil zemljo. Po poroki z Rominjo Jelgo iz Trebnjega je zamenjal priimek v Strojan, postavil hišo in vzgojil dvanajst otrok. V bližini hiše stoji kapelica, kjer so Strojanovi redno prižigali sveče in ni ga bilo leta, da se družina ne bi udeležila slovesnosti v najpomembnejšem slovenskem romarskem kraju, na Brezjah. Še pred kratkim je, ko ste prišli k Strojanovim na obisk, jekleni poglavar družine Miha kljub bolezni pokončno obsedel sredi dvorišča, obkrožen s sorodniki. Ko je spregovoril, so obmolknili celo psi. Njegova hiša je bila pred dvema letoma prvič omenjena v medijih, ko so se vaščani krajevne skupnosti Krka odločili, da bodo mlade Rome, med katerimi so bili tudi Strojanovi otroci, nagnali s travnika ob robu gozdička, kjer so ti taborili na tuji zemlji. Medtem ko je lastnik mirno spal doma, je petindvajset oboroženih mož, ki so se odločili vzeti stvari v svoje roke, prevrnilo avtomobil Romov, med streljanjem pa je krogla Neromu razparala uho, prebila vrat in obtičala v lopatici. "Nazadnje so ugotovili, da je oškodovanec skočil iz grmovja, vaščan je mislil, da je Rom, in je zato streljal," je pojasnil eden od Mihovih sinov in udeleženec dogodka Mirko Strojan.

Poglavar družine je kmalu po tem dogodku umrl zaradi raka. Njegova hiša pa se je vnovič pojavila v časopisih lani, ko je nekdo na dvorišče pred njo odvrgel bombo - storilci še danes niso znani ... "Zavarovalnica je tedaj pokrila škodo, to pomeni, da so že nekaj raziskali. Veste, mi imamo hišo zavarovano za deset let," je razglabljal Mirko, čigar govorica se je v zadnjih dveh letih bistveno oplemenitila. "Kmet, ki je kmeta udaril po glavi, je že na prostosti," je dejal starejši od Strojanovih otrok, ki je poimenovan po očetu. "Če bi bil to jaz, Rom, bi se takoj poslovil od družine za trideset let, ker pa on ni Rom, so ga takoj izpustili. Če ga hočejo vaščani ubiti - jaz ga ne bom branil. Bom pa branil svojo družino, ker smo na svoji zemlji." Miha Strojan prizna, da je že bil zaprt, in sicer osem let, a ne zaradi telesnih poškodb: "Bil sem narkoman."

Vse očitke Ambrušanov, da je bila cesta, ob kateri stoji hiša, nekajkrat zaprta - zavračajo. "Ko je bila fešta, je bilo veliko avtomobilov, a smo dali znak stop spredaj in zadaj," je pojasnil Mirko. "Res je, da zaradi pomanjkanja prostora kdaj parkiramo ob cesti, a so nam zdaj zato brez kakršnega koli dovoljenja odpeljali tri avtomobile. Kako je to mogoče, da s tuje zemlje brez dovoljenja lastnika kar odpeljejo?"

Z vodovarstvenega območja, kjer stoji hiša Stojanovih, se je družina pripravljena seliti na nadomestno lokacijo. "Tudi doplačali bi, če bi bilo treba," je rekel Mirko Strojan. "Imeli smo že sestanek z županom. Imamo tudi svojega odvetnika."

Dodatne urice

Županu Ivančne Gorice Jerneju Lampretu (SDS) se je ves rašomon zgodil tik pred drugim krogom volitev. "Mislite, da lahko župan reši problematiko, ki bi jo morali reševati na nacionalni, državni ravni?" je vprašal, ko smo mu telefonirali. Kot je pojasnil, je v občini s 14 tisoč prebivalci na upravni enoti registriranih vsega skupaj 40 Romov. "Romi živijo na vodovarstvenem območju, krajani pa ne dovolijo, da se tja napeljeta vodovod in elektrika, čeprav potekata čisto blizu," je pojasnil. "Upa se, da bomo našli nadomestno lokacijo, a zmeraj, ko smo kaj našli, smo naleteli na odpor prebivalcev. Nihče ne želi imeti Roma za soseda ..."

Po Lampretovem mnenju bi bila rešitev, če bi vseeno našli zemljo za nadomestno gradnjo, romske otroke pa dali v šolo: "Tako pa jim tudi dajem prav, saj otrok ne more iti v šolo ali vrtec umazan, ker bo že od samega začetka diskreditiran." Nato je omenil, da je treba biti pri takšnih spremembah pozoren, saj je šolski minister Milan Zver (SDS) "uvedel nekaj dodatnih uric za romske otroke v Novem mestu, pa je javnost temu takoj nasprotovala, čeprav bi bilo to za romske otroke dobro". A smo ga opomnili, da v OŠ Bršljin ne gre za "par dodatnih uric", ampak za ločevanje otrok po narodnosti že v prvem razredu osnovne šole, kar bo otroke verjetno zaznamovalo za vse življenje in vsekakor ne bo prispevalo k boljšemu sporazumevanju med romskimi in neromskimi otroki. "Toliko se jaz na to problematiko ne spoznam." Boste torej šli v drugi krog volitev? "Zakaj me to sprašujete? Tukaj mešate romsko vprašanje s politiko, kar ni dobro. Mislim, da se dogodek post festum izkorišča v predvolilni kampanji."

Politično korektni

Predstavniki krajevne skupnosti Ambrus so povedali, da je bil ponedeljkov protest krajanov, na katerem je okrog 300 vaščanov izžvižgalo župana in predstavnike policije, stihijski. "Krajevna skupnost ni bila pobudnica zborovanja," je dejal njen predsednik Alojz Šinkovec. "Dokler je bil živ Miha, je imel on glavno besedo in smo povsem normalno živeli. Ko je umrl in so otroci zrasli, pa so se začele težave stopnjevati," je povedal član KS Ambrus Branko Hočevar. "Na primer izsiljevanje starejših žensk. Vedo, kdaj gospe, ki so same, dobijo pokojnino, gredo k njim in te jim dajejo po deset jurjev, da imajo mir." Osem zbranih predstavnikov KS Ambrus smo vprašali, ali se jim zdi primerno, da obtožujejo Rome, čeprav za zadnji incident ni kriv Rom. "Vemo, da ni Rom. V tem naselju živi veliko Neromov in sploh ne vemo, koliko je tam Romov. Storilec je del kriminala, ki izhaja iz tega naselja," je dejal Hočevar. "Za nas je povsem vseeno, ali je Rom ali ne. Borimo se proti kriminalu, ki izhaja iz tega zaselka. On pa je tam živel zadnjih deset let, z njimi je spal in jedel - torej je njihov." Vaščani so v en glas povedali, da jih skrbita dva vidika: ekološki in varnostni, in da odločno poudarjajo, da proti Romom kot narodu nimajo nič. Še več, danes plačujejo davek, ker so bili v preteklosti preveč strpni.

Ekološki vidik jih skrbi, ker zaselek stoji tako rekoč na zajetju pitne vode. "Nihče od nas na tej lokaciji ne bi dobil gradbenega dovoljenja. Tam pa so akumulatorji in odpadni avtomobili," je poudaril Andrej Mirtič. Varnostni, ker naj bi Romi cesto, ki je za Ambrušane glavna dovozna pot, zapirali s svojimi avtomobili. "Dejstvo je, da se še nobeden od Romov ni znašel v bolnišnici, naših krajanov pa je bilo tam več," se je vznemiril še en član krajevne skupnosti Slavko Babič, ki trdi, da so Romi z avtomobili zasledovali tudi njegovo ženo.

Poleg intenzivnejšega sodelovanja inšpekcijskih služb krajani pričakujejo še odziv na višji ravni. "Tako kot je bilo lani v Novem mestu," je rekel Babič. Kaj pa je bilo v Novem mestu?" Milan Zver je naredil red v šoli, pa tudi hišo so podrli."