Je brezplačna pomoč zastonj?

Letošnje ljubljanske županske volitve ne bodo ostale v spominu le po triumfalni zmagi Zorana Jankovića. Zapomnili si jih bomo tudi po dveh "aferah", ki so si ju v času predvolilne kampanje privoščili predstavniki pravosodne veje oblasti. Najprej je za razburjenje poskrbelo pet vrhovnih sodnikov, ki so javno podprli kandidaturo Franceta Arharja. Čeprav se je peterica branila, da ima pravico do svobodnega odločanja, so bili pravni krogi zgroženi nad njihovim ravnanjem. S pravnega in etičnega vidika. Ti sodniki bodo namreč poslej zaznamovani z eno politično opcijo, zato bo na njihove sodniške odločitve vedno padala senca dvoma, ali so te res neodvisne in nepristranske. Pa če so še tako vrhunski pravni strokovnjaki. Še preden se je prvi vihar polegel, smo bili že priča novemu. Zanj je tokrat poskrbel eden najbolj znanih slovenskih odvetnikov, Stojan Zdolšek, ki je tik pred volitvami županskemu kandidatu Jankoviću očital, da je kot šef našega največjega trgovca izvajal "družinski despotizem najbolj vulgarnega balkanskega tipa", ki je v Evropi "popolnoma nesprejemljiv". Zdolšek je bil sicer v preteklosti Jankovićev odvetnik, pa ne le njegov, zastopal je tudi Mercator in podjetje Jankovićevega sina Electa. Je torej s tem, ko je raztrgal Jankovića in njegovo poslovanje, izdal zaupanje svojih nekdanjih strank? Z iskanjem odgovora na to vprašanje se zdaj ukvarjajo disciplinski organi odvetniške zbornice. Obe "aferi", ki si ju je v kratkem času pridelalo slovensko pravosodje, bosta tako še odmevali. Morda bosta postali celo šolska primera za debatiranje o etičnosti slovenskega pravosodja. Predvsem o neodvisnosti sodnikov. Sodnikov? OK, prvi primer je več kot očitno povezan s sodniki. Kako pa je z vprašanjem neodvisnosti sodnikov lahko povezan primer Zdolšek?

Najprej se na kratko spomnimo, kako se je sploh začelo. Predvolilna bitka za županski položaj v Ljubljani je bila na vrhuncu, Jankoviću je kazalo vse boljše, njegovemu glavnemu protikandidatu Arharju pa k večji priljubljenosti ni pomagalo niti to, da so iz njegovega tabora v javnost curljale številne negativne informacije o Jankoviću. Tik pred volitvami pa je za veliki finale v javnost "slučajno" priletel še osnutek revizijskega poročila, ki ga je o poslovanju Mercatorja v letih 2003-2005, torej v zadnjih Jankovićevih letih, pripravila revizijska hiša Deloitte&Touche. Čeprav je šlo le za delovni osnutek, je ta zelo odmeval v javnosti, predvsem zaradi zapisov o tem, da naj bi v Jankovićevem obdobju z Mercatorjem nenavadno veliko sodelovali podjetji Electa in Volos, ki sta v lasti njegovih sinov.

Prav zato, ker je bil dokument le osnutek in ker je na dan prišel v tako spolitiziranih okoliščinah, je zanimivo, da se ga je Zdolšek sploh odločil pokomentirati. Sam tega danes ne želi več komentirati, pred časom pa je povedal, da ga je za to pooblastila njegova stranka, Pivovarna Laško, ki je največja lastnica Mercatorja in je pri Deloitte&Touche tudi naročila pripravo revizijskega poročila. A Zdolšek do nedavna ni zastopal le pivovarne, ki je v večinski lasti države in je lani ključno pripomogla k Jankovićevemu odhodu iz Mercatorja, temveč tudi drugo stran. Jankovića sicer že pred nekaj leti, Mercator prav tako, z Electo je prenehal sodelovati le dan prej. In ker mora odvetnik stranko zastopati še 30 dni po prekinitvi sodelovanja, je bil Zdolšek v trenutku, ko je skritiziral Jankovićevo delo, formalno še Electin odvetnik in bi moral delovati v njenem interesu. To podrobnost je Zdolšek gotovo poznal. Zakaj se je kljub temu odločil tvegati disciplinski postopek, zaradi katerega bi lahko celo izgubil pravico do opravljanja odvetniškega poklica? So bili Jankovićevi posli tako hudo sporni? Ali pa je presodil, da bo imel večjo korist, če se bo oglasil, kot če bo tiho? Janković je Zdolšku očital, da naj bi bil za svoj komentar plačan, Zdolšek pa je to odločno zanikal. Zatrdil je, da je bil komentar "svobodno izražanje mnenj" in da imajo volilci pravico spoznati vse podrobnosti o kandidatih.

Kako se je primer Zdolšek odzvala pravna stroka? Odvetniki Peter in Aleksander Čeferin ter Danijel Starman so ravnanje stanovskega kolega obsodili. Predsedniku odvetniške zbornice Mihi Kozincu se zdi nenavadno, da je Zdolšek pozabil na to, da načelo zaupnosti odvetnika zavezuje tudi potem, ko stranki prekineta sodelovanje. Za mnenje smo želeli sicer zaprositi tudi številne pravne strokovnjake, ki pa so se, nekoliko presenetljivo, vsi po vrsti komentarju izognili, nekateri zato, ker naj primera ne bi dovolj poznali, drugi pa zato, ker naj bi bilo o njem že vse povedano ... Komentarjev so se vzdržali tudi v sodniških krogih. Vseeno smo lahko zasledili en sodniški odziv; prav ta pa je dal primeru Zdolšek še dodatno razsežnost.

Zdolšek namreč v sporu z vlado, ki je želela disciplinirati sodnike z nenavadno porazdelitvijo plač, pred ustavnim sodiščem zastopa 240 sodnikov. To po svoje dokazuje, da velja tudi v strokovnih krogih za avtoriteto pravne stroke. Zdolšek sicer sodnike zastopa brezplačno. To pa je lahko dvorezen meč. Po eni strani kaže na kolegialno solidarnost; na podobno, kot jo je Zdolšek kot naš dolgoletni odvetnik naklonil tudi Mladini. (Tudi naš časopis namreč zastopa brezplačno) Po drugi strani pa je vprašanje, ali je lahko sodnik, ki bo v sodni dvorani v prihodnosti gotovo še srečal odvetnika, ki ga je pred tem zastopal brezplačno, pri svojem odločanju še lahko nepristranski. Ali pa bo temu odvetniku bolj naklonjen? Okrožna sodnica na ljubljanskem okrožnem sodišču Vesna Bergant Rakočević je v zadnji številki strokovne revije Pravna praksa zavzela stališče, da sodniki ne bi smeli sprejemati brezplačne odvetniške pomoči, češ da je to neetično. Sploh zdaj, ko se je zgodila "afera" Zdolšek. Zakaj? "Politično manipuliranje s podatki o svojem nekdanjem klientu v javnosti je brez dvoma hudo sporen precedens. Ad personam pa je to hkrati tudi kompromitiranje vseh, ki so odvetniku tako ali drugače dolžni uslugo ali vsaj hvaležnost in spoštovanje." Zato je javno pozvala vse kolege sodnike, naj v prihodnje bolj pazijo na svojo neodvisnost in nepristranost ter naj zato ne sprejmejo zastonjskih odvetniških storitev. Zaradi etike, pa tudi zaradi logike: ker bi bile lahko najcenejše stvari v resnici najdražje.