Golf pod vprašajem

"Ta odločitev posega v prostorsko ureditev Lipice. Jo zadržuje. Kar pomeni, da Lipica ne bo mogla kandidirati za evropska sredstva. Kar pomeni, da lahko opustimo misel, da bi zgradili čistilno napravo, obnovili hotele z evropskim denarjem in še kaj." S temi pesimističnimi besedami je predsednik sveta Kobilarne Lipica in član najmočnejše vladne stranke Miha Brejc na nacionalni televiziji komentiral sklep ustavnega sodišča, s katerim je začasno ustavljena širitev igrišča za golf znotraj varovanega območja. Ustavno sodišče je namreč sprejelo pobudi za začetek postopka za presojo ustavnosti novele zakona o Kobilarni Lipica in presojo Programa varstva in razvoja Kobilarne Lipica za obdobje od leta 2006 do leta 2010. Ker bi izvajanje teh aktov lahko povzročilo nepopravljivo škodo, je ustavno sodišče začasno zadržalo izvajanje dela 5. člena novele zakona, po katerem bi bilo igrišče za golf mogoče širiti tudi brez sprejetja načrta upravljanja. Hkrati pa je sklenilo, da se program varstva in razvoja Kobilarne Lipica do končne odločitve sodišča ne sme uporabljati kot podlaga za izdajanje dovoljenj za posege v prostor. To po domače pomeni, da se golf v Lipici vsaj za zdaj ne sme razširiti z devetih na osemnajst igralnih polj.

Pa je sklep ustavnih sodnikov res tako katastrofalen, kot nas poskuša prepričati Brejc? Je Lipici res onemogočen nadaljnji razvoj? Nikakor ne.

Spomnimo naj, da na vladi že nekaj let leži osnutek državnega lokacijskega načrta, ki so ga pripravili strokovnjaki Biotehnične fakultete in Ljubljanskega urbanističnega zavoda. Če bi vlada ta načrt sprejela, bi rešila vse zagate s posegi v lipiški prostor. Zakaj torej vlada tega načrta noče sprejeti? Odgovor je preprost: ker stroka v osnutku načrta ni predvidela širitve igrišča za golf, pač pa je svetovala, da se igrišče z zavarovanega območja dolgoročno izseli. Največji vladni stranki takšna rešitev ne ustreza, zato je bil osnutek državnega lokacijskega načrta pospravljen v predal. Namesto tega so na ministrstvu za kulturo pripravili novelo zakona o Kobilarni Lipica, po kateri za posege v lipiški prostor ni treba sprejeti državnega lokacijskega načrta, pač pa zadošča že zgolj načrt upravljanja. Še več. Igrišče za golf bi bilo mogoče širiti na podlagi programa varstva in razvoja Kobilarne Lipica. Takšen by-pass je najprej dobil podporo vlade, nato pa še podporo koalicijske večine v državnem zboru. Očitno pa nihče od zagovornikov golfa na območju kulturnega spomenika ni računal na trmasto vztrajnost nekdanjega uslužbenca kobilarne, krajinskega arhitekta Etbina Tavčarja, ki mu je vodstvo kobilarne izreklo izredno odpoved delovnega razmerja, ker naj bi s svojimi izjavami v medijih škodoval Kobilarni Lipica. Predvsem Tavčarju gre zasluga za to, da sta bili na ustavno sodišče poslani pobudi za presojo novele zakona ter programa varstva in razvoja. Prvo pobudo je vložil Tavčar sam kot predsednik Mednarodnega združenja za Lipico, drugo pa skupina prizadetih lastnikov zemljišč na vplivnem območju kobilarne.

Čeprav je ustavno sodišče zadevo okvalificiralo za absolutno prednostno, bo do končne odločitve treba počakati vsaj dva do tri mesece. Neuradno smo izvedeli, da bo sodišče o Lipici v najboljšem primeru presojalo decembra letos ali januarja prihodnje leto. Če bo presodilo, da program varstva in razvoja ne more biti podlaga za posege v lipiški prostor, bo vlada iz predala prisiljena potegniti že pripravljen osnutek državnega lokacijskega načrta. To pa pomeni, da ji bo zgodba s širitvijo igrišča za golf padla v vodo. Druga možnost je, da vlada naroči pripravo novega državnega lokacijskega načrta, ki bi vključeval tudi golf, vendar to pomeni vsaj eno leto zamika.

Vendar vse to še zdaleč ne pomeni, da Lipica ne more obnoviti dotrajanih objektov, kot nas poskuša prepričati Brejc. V Lipici se že zdaj zgolj na podlagi lokacijske informacije lahko obnavljajo enostavni objekti, kar dokazuje prenova vadbišča za golf. Gradbeno dovoljenje za obnovo manj enostavnih objektov pa je mogoče pridobiti na podlagi veljavnih prostorskoureditvenih pogojev občine Sežana. Tudi za to obstajajo dokazi iz prakse. Casino Portorož je pred leti na osnovi veljavnega PUP lokalne skupnosti pridobil gradbeno dovoljenje za obnovo hotela Maestozo, vodstvo Kobilarne Lipica pa je na podlagi istega PUP prenovilo graščino in muzej. Na enako trhlih nogah je Brejčeva trditev, da zaradi sklepa ustavnega sodišča z evropskimi sredstvi ne bo mogoče zgraditi čistilne naprave. Sklep ustavnega sodišča kobilarne v ničemer ne ovira pri pridobivanju evropskih sredstev. Ne nazadnje je do evropskih sredstev prišla že doslej. Spomnimo se, da je prek programa INTERREG dobila denar za prenovo pašnih površin in drevoreda. Brejčeva trditev pa ni samo zavajajoča, pač pa po Tavčarjevem mnenju tudi smešna: "Program varstva in razvoja Kobilarne Lipica, ki ga je izdelalo ministrstvo za kulturo in ki je mimogrede nezakonit, namreč predvideva gradnjo čistilne naprave šele v letu 2008. Pričakovati je, da bo ustavo sodišče o zadevi sprejelo odločitev nesorazmerno prej."

Brejc pa ni edini, ki zavaja javnost. Enako ravna tudi minister za kulturo Vasko Simoniti. Pred mesecem dni je moral v intervjuju za Sobotno prilogo Dela odgovarjati na neprijetna vprašanj o igrišču za golf. Ker je razpolagal s trhlimi argumenti, se je zatekal k tendencioznosti. Tako je izjavil, da so v Lipici našli "več sto ton več let starega, neuporabnega sena in ovsa za konje, medtem ko so na naše ministrstvo in na ministrstvo za kmetijstvo stalno prihajale prošnje prejšnjega vodstva kobilarne za dodatna sredstva za hrano, o čemer ste mediji tudi večkrat poročali. Sramota, ki, zanimivo, nikogar ni vznemirjala in ne vznemirja". Naše preverjanje je pokazalo, da ministrova izjava o presežkih ne drži. V začetku oktobra, ko je bil intervju objavljen, je imela Lipica na zalogi le 50 ton lanskega sena, kar je za kobilarno te velikosti pravzaprav malo. Predstavljajte si, kakšen škandal bi bil, če bi ji krme zmanjkalo in bi konji stradali! Zaloga lanskega sena je bila dobrodošla tudi zato, ker so letošnje seno zaradi pozne košnje lahko začeli uporabljati šele konec oktobra. Letošnja košnja je bila namreč končana sredi julija, zaradi procesa fermentiranja pa sveže posušeno seno ni uporabno še vsaj dva meseca po košnji. Nikakor torej ne drži, da ima kobilarna na zalogi več sto ton več let starega sena, kaj šele, da bi bilo to seno neuporabno. Ravno nasprotno. Lansko seno je po kakovosti celo boljše od letošnjega, saj ni bilo podvrženo hudi suši. Možno je sicer, da se je minister v svoji izjavi oprl na podatke iz poročila, ki ga je v Lipici konec maja pripravila inventurna komisija. Po ugotovitvi te komisije je bilo konec maja na dislociranem posestvu Ravne res shranjenih 550 ton lanskega in predlanskega sena, toda kobilarna je večino tega sena porabila v petih mesecih od maja do oktobra letos. V času ministrovega intervjuja je bilo torej na zalogi le še 50 ton sena, kar v Lipici zadošča za pol meseca krme. Minister bi se moral o tem poučiti, preden se je odločil, da bo javnost zavajal z napačnimi podatki prišepetovalcev iz kobilarne.