Zaljubljena Slovenija

Kot kaže, se bo Slovenija v tujini po novem postavljala z geslom I feel SLOVENIA, ki so ga izdelali v ljubljanski agenciji Nuit. Za najboljši logotip pa naj bi strokovna komisija razglasila izdelek ljubljanskega studia Luks. Obe podjetji sta z vladnim uradom vlade za informiranje že sodelovali. Nuit oglaševanje in arhitektura, d. o. o., katerega ustanovitelja sta Mateja Gale in David Bizovičar, je za urad oblikoval plakat Razsežnosti slovenskega grba kot učno tablo, ki so jo prejele vse šole po Sloveniji. Poleg tega so oblikovali grafično podobo volitev 2002 in novoletno promocijsko gradivo. Med njihovimi naročniki so Avtocommerce, Krka, Lek in Slovenska turistična organizacija. Luks studio, d. o. o., ki ga predstavljajo Lena Pislak Balant, Boris Balant, Primož Pislak in Boštjan Lisec, pa ima poleg urada za informiranje na seznamu svojih strank tudi Adrio Airways, Mobitel, ministrstvo za zunanje zadeve in ministrstvo za kulturo. Sodeč po bilanci poslovanja gre obema podjetjema zelo dobro. Nuit je lani ustvaril dobrih 73 milijonov tolarjev čistih prihodkov od prodaje, studio Luks pa skoraj 152,9 milijona tolarjev. Vprašanje je seveda, kako jim bo izbrani slogan in logotip uspelo združiti v celovito enoto. To namreč ni tako preprosto, kot se zdi na prvi pogled. Logotip izhaja iz nacionalnih barv, saj je bila to ena od zahtev razpisa, ki ga je v začetku junija objavil urad vlade za informiranje. Neuradno smo izvedeli, da je komisija v ožji izbor desetih sloganov uvrstila tudi The heart of Europe in Na sredozemski strani Alp, a ju je pozneje izločila, ker se je izkazalo, da prvega že uporablja Slovaška, drugega pa za svojo promocijo uporablja francosko obmorsko mesto Nica. Med bolj bizarne pa bi lahko uvrstili slogan Slovenija - češnjica na vrhu evropske torte. Kakšni so ostali predlogi, očitno ne bomo izvedeli. Direktor urada za informiranje Gregor Krajnc namreč pravi, da bodo javnosti predstavili le zmagovalce, ne pa tudi poražencev, ker da bi sicer lahko tvegali tožbe. Zakaj bi kdo od sodelujočih tožil vladni urad ali strokovno komisijo, sicer ni jasno. Je pa iz takšne izjave mogoče sklepati, da razpis ni potekal povsem regularno. Na to kaže tudi dejstvo, da je bil zmagovalni slogan I feel SLOVENIA javno uporabljen že več mesecev pred zaključkom razpisa. Anonimni javni razpis se je namreč končal 4. septembra, premier Janez Janša pa je že 1. septembra na Kredarici na prireditvi Vrh na vrhu poziral s čepico, na kateri je bil prav ta slogan. Takrat smo si verjetno mislili, da je to pač posledica njegove sveže zaljubljenosti. Te dni pa se je izkazalo, da zadeva le ni tako preprosta. Urad vlade za informiranje je decembra lani pri agenciji Nuit naročil promocijsko gradivo, in sicer čepice, majice in podstavke za kozarce s sloganom I feel SLOVENIA ter sloganom SloVENIja VIDI VICI. Avtorskih pravic takrat niso odkupili, ker zanje v proračunu ni bilo denarja. Dobrega pol leta pozneje se je agencija Nuit z istim sloganom prijavila na razpis urada vlade za informiranje in zmagala. Iz tega bi bilo mogoče sklepati, da je bil slogan agencije Nuit že od vsega začetka naročnikov favorit in da je bil razpis pravzaprav le suhoparna formalnost, ki jo je bilo treba izpeljati zato, da se je zadostilo zakonskih uzancam. Zanimivo je, da se Krajcu vsa zadeva sploh ne zdi sporna: "Pogodba z agencijo Nuit je bila podpisana, ko me še ni bilo na uradu. V času razpisa sem sicer vedel, da kape obstajajo, nisem pa vedel, kdo je avtor napisa. Nikomur ne morem preprečiti, da se prijavi na javni razpis. Ponudbo agencije Nuit smo obravnavali enakopravno z drugimi."

So pa nad dogajanjem zgroženi mnogi ugledni slovenski oblikovalci. "Zadeva je milo rečeno nehigienična," pravi Ranko Novak, profesor oblikovanja na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. "Pri arhitekturnih natečajih projektante izločajo že zaradi takšnih banalnosti, kot je napačna kuverta, pri razpisu za slogan in logotip pa je očitno dovoljeno vse." Novak je sicer tudi podpisnik apela, ki ga je ob razpisu objavil upravni odbor Fundacije Brumen. V tem apelu so uradu vlade za informiranje očitali, da gre za vsebinsko in formalno pomanjkljivo ter strokovno žaljivo sestavljen natečaj. Očitali so mu površnost, slabo strategijo pojavnosti, metodološko neizvedljivo pa se jim je zdelo, da ne gre za skupno rešitev, ampak da se iščeta posebej slogan in logotip. Po Novakovem mnenju je bil razpis ena sama velika šlamastika "V razpisu je bila na primer postavljena zahteva, da morajo logotip sestavljati nacionalne barve, torej bela, modra in rdeča. Toda te barve ima v svojih zastavah več kot dvajset držav. Kako bomo torej nezamenljivi?" Sporna se mu zdi tudi sestava žirije, saj so v njej večinsko besedo imeli politiki, poleg tega pa med predstavniki stroke ni bilo niti enega strokovnjaka s področja marketinga. Strokovno komisijo je sestavljalo šest predstavnikov vlade (ministri Dimitrij Rupel, Andrej Vizjak in Vasko Simoniti, državna sekretarja Aleksander Zorn in Janez Lenarčič ter direktor urada vlade za informiranje Gregor Krajc) in štirje predstavniki stroke (oblikovalka Tanja Radež, etnolog dr. Janez Bogataj, oblikovalec jadrnic Japec Jakopin in vinar Aleš Kristančič). "Aleš Kristančič je sicer odličen vinar, ki je ogromno naredil za promocijo Goriških brd, toda on je podjetnik, ne pa strokovnjak za oblikovanje. Enako velja za Japca Jakopina. To je tako, kot če bi jaz izdeloval jadrnice - niti do morja ne bi prišel z njimi, kaj šele, da bi plule." Na vprašanje, kako dober se mu zdi izbrani slogan I feel SLOVEnia, pa Novak odgovarja: "Slogan je patetičen in pade v kategorijo harmonike." Oblikovalec podjetja Gigodesign in eden od sopodpisnikov že omenjenega apela Matevž Medja izbranega sloga ne želi podrobneje komentirati, dokler končni rezultati ne bodo uradno predstavljeni javnosti. Se pa strinja, da je "narejen na prvo žogo". Vsebina, ki poudarja ljubezen, ga ne preseneča, še posebej zdaj, ko ima SLOVEnija sveže zaljubljenega predsednika vlade. Po mnenju oblikovalca Miljenka Licula je slogan, ki poudarja besedo LOVE že stokrat prežvečen. "Ni vseeno, kako nagovarjaš evropsko in svetovno javnost. Glavna napaka je v tem, da se ves čas išče nekaj za izvoz, nekaj, kar bi nas dokončno naredilo prepoznavne, namesto da bi ugotovili, kako Slovenijo vidijo njeni lastni prebivalci. Svojim državljanom bi morali povedati, s čim naj se identificirajo, v čem so podobni ostalim Evropejcem in v čem se od njih razlikujejo." Ker je bil razpis odprtega tipa, so na njem s svojimi predlogi lahko sodelovali tudi ljudje, ki o grafičnem oblikovanju in marketingu nimajo pojma. Na primer avtoličarji in čistilke. "Če bi namesto tega k sodelovanju povabili le dve domači in tri tuje oblikovalske agencije, bi na mizo dobili bistveno boljše rešitve. Res pa je, da bi država v tem primeru morala za razpis nameniti nekaj več denarja." S 700 tisočaki, kolikor bosta za nagrado dobili zmagovalni podjetji, bi pri dobri tuji agenciji težko kupili slogan. "Cena za zares dober slogan lahko presega tudi 10.000 evrov," dodaja Licul.