Drugi krog - drugačna odločitev?

Zakaj v drugem krogu zmagujejo drugouvrščeni kandidati

Gregor Pivec, vodil po prvem krogu, a izgublja v drugem

Gregor Pivec, vodil po prvem krogu, a izgublja v drugem
© Marko Pigac

V prvem krogu mariborske županske bitke je slavil neodvisni kandidat SDS Gregor Pivec, v drugi krog pa se je z dobrimi šestimi odstotnimi točkami zaostanka uvrstil tudi poslanec SLS Franc Kangler. A pred drugim krogom bolje kaže Kanglerju, saj vodi za štiri in pol odstotne točke. Presenetljivo? Za poznavalce mariborskih razmer, pa tudi nasploh za poznavalce specifike drugega kroga ne. Drugi krog namreč nemalokrat pokaže obrnjeno sliko prvega kroga.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Gregor Pivec, vodil po prvem krogu, a izgublja v drugem

Gregor Pivec, vodil po prvem krogu, a izgublja v drugem
© Marko Pigac

V prvem krogu mariborske županske bitke je slavil neodvisni kandidat SDS Gregor Pivec, v drugi krog pa se je z dobrimi šestimi odstotnimi točkami zaostanka uvrstil tudi poslanec SLS Franc Kangler. A pred drugim krogom bolje kaže Kanglerju, saj vodi za štiri in pol odstotne točke. Presenetljivo? Za poznavalce mariborskih razmer, pa tudi nasploh za poznavalce specifike drugega kroga ne. Drugi krog namreč nemalokrat pokaže obrnjeno sliko prvega kroga.

Če se osredotočimo na mesta, je v Mariboru recimo dosedanji župan SD Boris Sovič pred štirimi leti v drugem krogu potrdil vodstvo, ko pa si je pred osmimi izboril prvi mandat, je v prvem krogu z 32,6 odstotka za slabih 10 odstotnih točk zaostajal za Alojzom Križmanom. Skoraj enak zaostanek je v drugem krogu pred osmimi leti izničil letos že tretjič zapored izvoljeni celjski župan Bojan Šrot (SLS). V Novi Gorici sta se tako kot letos tudi pred štirimi leti v drugem krogu pomerila Črtomir Špacapan (LDS), ki je po prvem krogu vodil s 35,1 odstotka, in Mirko Brulc (SD), ki je zaostajal za slabih 7 odstotnih točk. Zmagal je Brulc. Podobno se je pred štirimi leti zgodilo na Ptuju, kjer je po prvem krogu s kar 45 odstotki vodil Miroslav Luci, v drugem pa ga je premagal kandidat LDS Štefan Čelan. In navsezadnje je pred štirimi leti z lepo prednostjo po prvem krogu vodila tudi tedanja ljubljanska županja Vika Potočnik (LDS), zbrala je 35,3 odstotka glasov, poznejša zmagovalka, članica takratne ZLSD Danica Simšič, pa je zbrala le 23,9 odstotka.

Kako, zakaj in ali obstaja kak skupni imenovalec nepredvidljivega drugega kroga? So volivci res tako nezvesti svoji prvotni izbiri, da že po treh tednih menjajo barve, ali pa je v teh primerih večina glasov, oddanih poražencem v prvem krogu, hkrati tudi masa glasov proti zmagovalcu prvega kroga? Da slednje ni redkost, potrjuje Vlado Miheljak: "Obstaja verjetnost, da v drugem krogu v Mariboru zmaga Kangler, čeprav je Pivec izkazal solidno prednost. Problem je v tem, da je Pivec verjetno že v prvem krogu aktiviral bolj kot ne celotno volilno telo, ki mu je na razpolago. Kangler pa lahko poleg 'svojih' aktivira vse tiste volivce, ki bodo šli izbirat 'nepivca' kot 'nestrankarskega' reprezentanta SDS in trenutne državne oblasti. Torej tudi volivce LDS, SD, DeSUS, ne glede na priporočila strank." No, druga možnost za obrat volivcev je lansiranje presunljivih negativnih informacij o vodilnem kandidatu, čeprav škandali lahko vplivajo tudi kontraproduktivno, kot se je zgodilo pred tremi tedni v Ljubljani. Redkejši, a ne povsem nemogoči so tudi scenariji, kjer v drugem krogu zmaga očitni avtsajder, kakršen je recimo velenjski kandidat SDS Franc Sever. Ta je v prvem krogu zbral le 25,6 odstotka glasov, trenutni župan in kandidat SD Srečko Meh pa 46,5 odstotka. In kje je teoretična rezerva takšnega podrejenega kandidata? Miheljak meni, da "v preveliki prednosti, ki pasivizira sicer opredeljeno volilno telo. Ob skrajno nizki volilni udeležbi bi se to morda lahko zgodilo." V tem primeru bi Meha porazilo uspavano lastno volilno telo, ne pa aktivirana Severjeva rezerva.