14. 11. 2006 | Mladina 46 | Politika
Porodni krči zakona o romski skupnosti
Pravni in strokovni zadržki ter umik s spleta
Minister Zver
© Borut Peterlin
Zgodba o krovnem zakonu o romski skupnosti se vleče že dolgo. Daljnega leta 1989 je bila z ustavnimi dopolnili sprejeta določba, naj se pravni položaj Romov uredi s posebnim zakonom, slovenska ustava pa je to ponovila leta 1991 in v 65. členu določila, da položaj romske skupnosti ureja poseben zakon. Razlog za takšen člen je preprost, država je pač presodila, da ima romska skupnost poleg splošnih pravic, takšnih, ki jih imajo vsi, tudi posebne pravice. Zaradi specifičnega položaja romskega prebivalstva se je država odločila, da bo uvedla pozitivno diskriminacijo. Kljub jasnim ustavnim napotkom pa so se z Romi do sedaj ukvarjali posebni področni zakoni; namesto enega krovnega jih je bilo kar enajst. Pa tudi ti se ne izvajajo popolnoma. Tako recimo zakon o lokalni samoupravi določa, da imajo na območju, kjer živi avtohtona romska skupnost, Romi v občinskem svetu najmanj enega predstavnika. V občini Grosuplje romskega svetnika še vedno ni.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?