Porodni krči zakona o romski skupnosti

Zgodba o krovnem zakonu o romski skupnosti se vleče že dolgo. Daljnega leta 1989 je bila z ustavnimi dopolnili sprejeta določba, naj se pravni položaj Romov uredi s posebnim zakonom, slovenska ustava pa je to ponovila leta 1991 in v 65. členu določila, da položaj romske skupnosti ureja poseben zakon. Razlog za takšen člen je preprost, država je pač presodila, da ima romska skupnost poleg splošnih pravic, takšnih, ki jih imajo vsi, tudi posebne pravice. Zaradi specifičnega položaja romskega prebivalstva se je država odločila, da bo uvedla pozitivno diskriminacijo. Kljub jasnim ustavnim napotkom pa so se z Romi do sedaj ukvarjali posebni področni zakoni; namesto enega krovnega jih je bilo kar enajst. Pa tudi ti se ne izvajajo popolnoma. Tako recimo zakon o lokalni samoupravi določa, da imajo na območju, kjer živi avtohtona romska skupnost, Romi v občinskem svetu najmanj enega predstavnika. V občini Grosuplje romskega svetnika še vedno ni.

Varuh človekovih pravic je prejšnje vlade nekajkrat opomnil, naj vendarle pripravijo poseben romski zakon, leta 2002 je v njegovem poročilu pisalo: "Glede na parcialno urejanje te problematike in težave, s katerimi se srečuje romska skupnost, menimo, da bi bilo ustrezneje, če bi položaj in pravice njihove skupnosti celovito urejal poseben zakon." Jelinčičeva nacionalna stranka je sicer že poskušala s svojim zakonom, a je imel ta le en pravi člen, ki je cinično določal, da Romi "nimajo posebnih pravic in posebnega položaja".

Kakorkoli, prejšnja vlada Hanžka ni poslušala, za sedanjo pa se zdi, da ga bo. Januarja 2005 je Janševa vlada sprejela sklep, naj se začne pripravljati temeljni zakon o romski skupnosti. In danes, ko se je zgodilo preseljevanje iz Ambrusa, minister Zver javno obljublja, da bo vlada zelo hitro, še letos, sprejela romski zakon. Ker je ta še v "usklajevanju", koalicijskem, vladnem, medresornem, političnem in še kakšnem, je njegova vsebina še skrivnost.

Nedavno ni bilo tako. Še poleti je bil zakon dosegljiv na svetovnem spletu. Po naših podatkih naj bi bilo na osnovno različico zakona več pripomb. Vladna služba za zakonodajo je uradu za narodnosti, ki zakon pripravlja, najmanj dvakrat poslala kopico vprašanj. V enem izmed zapisov je recimo opozorila, "da predlog zakona nikjer izrecno ne ureja konkretnih pravic, ki bi se z zadevnim zakonom podeljevale romski skupnosti oz. njenim pripadnikom. V predlogu zakona se zgolj naštevajo oz. opredeljujejo področja, na katerih naj bi imeli pripadniki romske skupnosti pravice. To pa po mnenju službe ne pomeni njihovega določanja, ampak zgolj omejevanje."

Pripomb k osnovni različici niso imeli le pravniki, pač pa tudi strokovnjaki. Miran Komac z Inštituta za narodnostna vprašanj je pred tedni na seminarju, ki je obravnaval Rome in diskriminacijo, analiziral osnovno različico vladnega zakona. Komac načeloma sicer dvomi o koristnosti globalnih, krovnih zakonih, saj v bistvu ne rešujejo ničesar, "pogosto pa so zgolj alibi za prekrivanje nesposobnosti manjšinskih voditeljev za oblikovanje razvojnih vizij in politike na posameznih področjih manjšinskega življenja", a zakon je pač pripravljen in Komac z njim ni zadovoljen. In to čeprav je bil član delovne skupine za pripravo zakona, ki jo je imenovala vladna komisija za varstvo romske etične skupnosti. Zakon je pač ob sprehajanju "čez množico interesov, organov in institucij doživel obilo dopolnitev in sprememb". Objavljena različica ni skladna z njegovo vizijo zakona o romski skupnosti. "Predvsem zato," je Komac napisal v referatu za seminar, "ker ni nikjer vključena določba o pozitivni diskriminaciji, in zato, ker predloga zakona pred objavo ni nihče testiral v praksi - ne med Romi, ki jih zakon neposredno zadeva, ne med večinsko populacijo. Nobene simulacije implementacije zakona v vsakdanjem življenju niso bile opravljene." Komac je na seminarju "hudo utopično" predlagal, da bi bilo dobro, če bi Romi dobili podoben politični status, kot ga imajo pripadniki drugih dveh narodnih manjšin. Recimo možnost volitev romskega poslanca v parlament. Zakon tega (za zdaj) še ne predvideva.

Pravni in strokovni pomisleki ob objavljeni različici zakona o Romih opozarjajo, da se lahko z zakonom o romski skupnosti zgodi podobno, kot se je z zakonom o istospolnih partnerstvih. Drugače od vlade, ki naj bi bila liberalna, je Janševa posadka registracijo partnerskih zvez istospolnim partnerjem sicer dovolila, a na način, ki je ponižujoč in ki istospolnim partnerjem ne daje enakih pravic, kot jih imajo heteroseksualni parterji. Z romskim zakonom se lahko zgodi enako, morda ga bo parlament sprejel in morda bo vlada z njim zadovoljna. A ni nujno, da bo sprejeta zakonska normativa resnično izboljšala položaj marginalizirane skupnosti. Še posebej, če bo ta zakonska normativa nepopolna, nedomišljena, narejena zgolj za blišč in za bolj "evropsko" podobo sedanje vlade.