Celovški protest večji od Ljubljanskega

Če vas je kdaj zanimalo, kaj je pomenilo biti Srb za časa Slobodana Miloševića ali Hrvat za življenja Franja Tuđmana, ste dočakali svojih nekaj tednov. Enak občutek lahko doživite ob prebiranju tiska nemško govoreče soseščine, v katerem izstopa predvsem izjava premiera Janše, ki so jo v nemščino prevedli kot: "Hanžek nas s svojimi izjavami vlači po dreku." In to ne po blatu na Rocku Otočec, ne gre za Mist ali Schlamm, ampak konkretno za Dreck - po slovarju umazanijo, drek, blato ... Totalitaristični negacijski Janšev govor, kakršen je zahodnjakom znan iz ust drugih vrhunskih plemenskih glav nekdanjega socialističnega teritorija, Hanžkovo opozorilo kvalificira kot "nerazumno in neodgovorno" ter krivdo za nereševanje romske problematike hladno pripiše ombudsmanu!

Na podlagi medijskih naslovov kot Pet dni pregnani v gozdu (ORF), Kršitev evropske konvencije o človekovih pravicah (Der Standard) ali Preprečeni napadi na Rome (Die Presse) si je germanski živelj (predvsem naši severni sosedje) ustvarjal predstavo o Sloveniji, ki ustreza zgodovinskim razlagam, s katerimi nam potem mahajo pred nosom razni haiderji. K sreči obstaja tudi avstrijski protipol, ki se je opredelil do ambruškega pogroma. Zelena alternativna mladina Koroške (podmladek zelene stranke) je za prvi novembrski petek napovedala zbor na celovškem Novem trgu, v (dvojezični) obrazložitvi pa je zapisala: "Kdor se noče oziroma ne more uvrstiti v življenje, kot ga organizira država, mora pač računati s konsekvencami, tako rasistična logika. Popolnoma se solidariziramo z iz Ambrusa pregnanimi Romi in zahtevamo brezpogojno pravico do življenja za vse, ne glede kakšen način življenja si kdo izbere, brez strahu pred rasističnimi napadi." Sosedska tenkočutnost je razumljiva. "Pri nas zapostavljajo pravice državljanov slovenske narodnosti, tudi pri nas prihaja do vsakdanjega rasizma. Toda to, da državljane preženejo z njihove zemlje in internirajo v vojašnico ..." je bil na Novem trgu ogorčen Alexander, eden od lokalnih protestnikov.

Pod evropsko zastavo (ki niti po naključju še nima 25 zvezdic) se je iz kasetofona razlegala romska glasba, čorbo za ogrevanje pa so skupaj s propagandno-informativnim gradivom imeli na mizici, okoli katere se je nagnetlo ne več kot dva ducata antifašističnih mladcev. Od strani jih je sprva opazoval samo en policist v uniformi, kasneje so se sile potrojile. Ves protest od začetka do konca je potekal precej civilizirano (ali zadržano, kakor pač gledamo); mladi so krožili po ploščadi in delili informacije v obliki spetih fotokopij z naslovom Pogrom proti Romom v Sloveniji. Je to protest proti Slovencem? "Proti temu, kar je naredila slovenska država, ki je podprla postavljanje svojih državljanov v slabši položaj," je odvrnil Alexander. Ob tem je - iz avstrijsko-nemške perspektive - dodal: "To, da v Sloveniji obstaja rasizem in da obstajajo ljudje, ki se priklanjajo desničarstvu in nacionalsocializmu, je zame popolnoma nerazumljivo."

Protest je potekal pod geslom Ustavite diskriminacijo Romov v Sloveniji, Avstriji in drugod! Medtem ko je k mizici pristopil vojak in si z zanimanjem ogledal propagandno gradivo, sem med protestniki uzrl nekaj tistih, s katerimi sem se družil ob zadnjih protestih proti nacističnemu zborovanju na Vrhu. Ali Grega, ki je Koroški Slovenec, protestira proti Sloveniji? "To ni protest proti ljudem, ki živijo v Sloveniji, ampak konkretno proti slovenskemu parlamentarizmu in državi, ki zatira Rome." Sicer je anarhist, "tako da ni pomembno, katero državo napadam, ko povem, kaj je narobe. Jasno, da je to lahko razumljeno kot protislovenski protest, zato smo skozi slogane in dvojezičnost formulirali, da to ni protest proti Slovencem kot takim." Na tablah so bili napisi kot "Napodite ambruške rasiste, ne Rome", "No more racism", "Države zatirajo Rome, zahtevamo pravico do življenja" ter še nekateri. Grega je nadaljeval: "Če je to protest proti komu v Sloveniji, je proti Ambrušanom, ki so tipičen pojav v kapitalističnih družbah, kjer vlada segregacija med različnimi družbenimi plastmi in se to izkaže v pogromih." V Avstriji pomnijo bombne napade na Rome v gradiščanskem Oberwarthu izpred poldrugega desetletja. "Takrat so govorili, da so si Romi sami krivi za to. Bila je tendenca, da se krivda pripiše žrtvam." V Celovcu se z Romi srečujejo priložnostno in takrat se tudi pri Korošcih manifestira politika nasprotovanja: "Ko je pred dvema letoma v okolici Celovca kampirala skupina Romov, celovški župan ni imel drugega, kot da jim je vsaka dva dni na vrat poslal policijo." Med protestniki je bilo tudi dekle, ki je "napol" iz Celovca in pri sosedih študira, sicer pa je Nemka. Bi bilo kaj takega mogoče v Nemčiji? Sledil je previden molk, da morda ne gre za zgodovinsko provokacijo ... "Kot Nemec težko rečeš, kaj se lahko zgodi. Ne moreš vehementno zanikati te možnosti, toda s strani države ne. Vsaj ne na tak način kot v Sloveniji." Skupaj sva opazovala mimoidoče Celovčane, ki so hiteli mimo. Kakšen vtis so naredili nanjo? "Avstrijci delujejo, kot da ne bi hoteli imeli opravka s tem." Pri mimoidočem paru sem ujel drobec pogovora, med katerim je rezko zazvenela beseda Zigeuner, kot Rome imenujejo Germani.

Ciganske trube (ki bi jih pri nas takoj popredalčkali v priljubljeno srbsko Gučo, ne meneč se za pravi izvor mojstrov na trobilih ...) so malo pred šestnajsto uro poniknile in takrat je sledil kratek sprehod večine do nedaleč nastanjenega slovenskega konzulata v Ulici Radetzkega. Žal je bil konzulat takrat že zaprt. Pred njim sta policista sprva zgolj opazovala mladce, ki so se namenili vrata polepiti s protestnimi gesli, nato sta pristopila, a sta se pustila hitro odpraviti z racionalno razlago, da ničesar ne uničujejo, ampak samo lepijo. Takrat je pristopil pleško, ki ga Grega pozna kot "glavnega političnega civilnega inšpektorja", in se z mulci začel prerekati, da ne smejo polepiti vrat. "To je motenje posesti, protest pa je dovoljen. V redu je, da so demonstracije mirne ..." Ampak pravica do zasebnost je pred pravico do protesta. V Avstriji se vedno določi črta, ki jo protestniki ne smejo prestopiti. Pri konzulatu je to meja med pločnikom in pristopom h konzulatu. Mladi so polepili tla, inšpektor je z bentenjem pri njih zbujal najprej le smeh - nato pa zgražanje, ker ni dovolil, da bi vrgli nekaj plakatov v poštni nabiralnik konzulata. Tu nekje se je aktivnost prekinila, mladi so odšli nazaj v mesto, inšpektor in oba uniformiranca pa so ostali z vprašajem nad glavami - kdo bo počistil, kar mulci niso hoteli? In če ste morda dobili vtis, da je bil protest skromen - šlo je za številčno največji protest proti kršenju pravic Romov ob dogodkih v Ambrusu. Ob tem pa se lahko zamislimo mi ...