Poraženi zmagovalci

Prav vse parlamentarne stranke so z rezultati letošnjih lokalnih volitev zadovoljne, pa so težko, male stranke še naprej životarijo, med večjimi pa je po podrobnejši analizi jasno, da razen SLS-a ne bi smeli biti zadovoljni ne v SDS-u, ne v SD in tudi ne v LDS-u. V SD-ju so poleg določenih drugih pomembnih občin, izgubili župana v Ljubljani in Mariboru in to je več kot dovolj za poraz. LDS pa je glede na stanje duha v stranki, glede na boleč poraz pred dvema letoma in glede na velike težave s svojimi župani v zadnjem mandatu, dosegla relativno "zgleden rezultat". Navsezadnje, za vladajočo SDS so v skupnem odstotku glasov na volitvah v občinske svete po proporcionalnem sistemu, zaostali le za 1,8 odstotne točke.

SDS - neprepričljivo

SDS v dokaz o zadovoljivem rezultatu letošnje rezultate primerja z svojimi rezultati prejšnjih lokalnih volitev. Vendar je kljub zmagi po skupnem odstotku glasov za občinske svetnike, na letošnjih lokalnih volitvah dosegla precej slabši rezultat, kot ga je na prejšnjih lokalnih volitvah dosegla takrat vladajoča LDS. Že res, da so tokrat nekaj več volivcev pobrali nestrankarski kandidati in liste, a pred štirimi leti je LDS zmagala z 23,6 odstotki glasov, SDS pa je bila druga z kar 11 odstotnimi točkami zaostanka. Dodaten dvom o SDS-ovi zmagi na letošnjih volitvah pa podaja drugi krog, v katerem kandidatom z podporo SDS, ta podpora ni koristila, celo škodila jim je. Najlepši primeri so gotovo v Mariboru, Kranju in Tržiču. Od tega je predsednik SDS-a in predsednik vlade Janez Janša osebno z obiskom pred drugim krogom podprl recimo Pavla Ruparja v Tržiču in Gregorja Pivca v Mariboru. Oba sta potem izgubila, čeprav sta bolj ali manj udobno vodila po prvem krogu. To kaže, da je v drugem krogu županskih volitev, v primerih kjer se je SDS opredelila, ponekod šlo za referendum o delu vlade. In volivci so Janši poslali jasno sporočilo, referendumski rezultat za vladajočo stranko ni ugoden. V Tržiču je bila volilna udeležba v drugem krogu celo večja kot v prvem krogu, zaostanek pa je nadoknadil neprepričljivi, za nameček LDS-ov kandidat Borut Sajovic in zmagal. Podobno se je zgodilo tudi drugod, visoka udeležba govori o tem, da volivci niso bili razočarani nad obema kandidatoma, pač pa so bili do te mere razočarani nad SDS-ovim favoritom, da so odšli na volitve in glasovali proti njemu. V Kranju, po prebivalstvu tretji največji občini, je v drugem krogu tudi zmagal očitni "underdog" in politično povsem neznani Damjan Perne. In to kljub temu, da je dolgoletni župan Kranja Mohor Bogataj za malo zgrešil izvolitev v prvem krogu in pred drugim vodil z veliko prednostjo dobrih 23 odstotnih točk. V tako veliki občini je tak preobrat še veliko težje izvedljiv kot v manjših občinah, k preobratu pa je največ prispevala prav SDS, ki je na čelu z njenim tamkajšnjim voditeljem Brankom Grimsom pred drugim krogom podprla Bogataja. Še en lep primer teze o volitvah za ali proti SDS-u v drugem krogu so Slovenske Konjice, kjer je namestnik vodje poslanske skupine SDS Rudolf Petan v drugem krogu dobil manj glasov kot v prvem in izgubil z najslabšim rezultatom drugega kroga, saj je prejel le 19 odstotkov glasov. Koalicija SDS, NSi in SLS je v Kamniku, po prebivalstvu šestnajsti največji občini, kandidirala Demetra Sadnikarja, a v drugem krogu tudi ni uspela premagati dolgoletnega nestrankarskega župana in bivšega televizijca Toneta Smolnikarja. To se je SDS-u v drugem krogu zgodilo še v najmanj sedemnajstih primerih, od tega v nekaj velikih občinah, recimo v Velenju, Domžalah, Radovljici, Brezovici in Kočevju. SDS ima kljub rahli zmagi na državnem nivoju tudi le enega župana v mestnih občinah in sicer v Murski Soboti, pa še tam je Anton Štihec zmagal s široko podporo kar petih strank. Po vseh teh jasnih indicih skorajda nezaupnice vladni politiki, so v SDS pohiteli z zanikanjem kakršnega koli glasovanja proti. SDS-ovo čast pa je po volitvah hitel braniti tudi neodvisni in neizvoljeni mariborski županski kandidat z podporo SDS in Janeza Janše osebno, Gregor Pivec: "Prevladalo je pa pravzaprav prepričanje, da gre tukaj za državnozborske volitve, kar seveda ni res, šlo je za lokalne volitve in nikakor ni šlo za voljenje proti vladni politiki." Prav Pivčevo nekako najbolj neobremenjeno mnenje je tudi najbolj pomenljivo. Poudaril je, da je šlo za lokalne volitve, kar je nesporno dejstvo, saj so se volili župani in svetniki, hkrati pa je Pivec posredno priznal, zakaj ni bil izvoljen. Namreč zato, ker je pač med ljudmi prevladovalo mnenje, da gre za nekakšen referendum o delu vlade. In kar je najpomembneje, vsi volivci, ki so te volitve tako razumeli, so glasovali proti vladnim kandidatom in s tem proti njeni politiki. Če pa SDS svoj rezultat skozi skupen odstotek volitev občinskih svetnikov vendarle nekako uspe prikazati kot triumf, jih za štirimi stenami gotovo morajo skrbeti minimalna zmaga, nizek odstotek glasov glede na vladajočo pozicijo in nenazadnje tudi porazi na vseh pomembnejših frontah.

LDS, SD - poraz

Kot rečeno sta poraženki tudi LDS in SD. Socialni demokrati so, kljub malenkostnemu izboljšanju rezultata na ravni države, izgubili župana obeh največjih mest. Njihov kandidat pa tudi ni bil uspešen v Kranju in jim tako od mestnih občin, kjer so najmočnejši, ostajata le še Velenje in Nova Gorica. Predsednik SD-ja Borut Pahor kljub temu ne govori o neuspehu, pa bi moral, saj je prav SD poleg SDS-a dobila največjo zaušnico. Povsem druge poudarke pa gre iskati pri sicer tudi slabem rezultatu LDS-a. Njim se je razpad sistema, predvsem v mestnih občinah, zgodil že tekom preteklih štirih let z poudarkom na letih po porazu na parlamentarnih volitvah. V danih razmerah rezultat LDS-a, vsaj na ravni države, sploh ni slab. Janševi SDS tesno za petami sledi stranka v razsulu.

SLS - tradicionalna zmaga

Zmagovalka lokalnih volitev je spet SLS, vsaj po županskih mandatih, pa tudi zaradi premierne zmage Franca Kanglerja v Mariboru. SLS pa je med strankami tudi edina prava zmagovalka. Tudi nasploh je vsaj toliko zmagovalka kot so zmagovalci tako imenovani neodvisni kandidati in neodvisne liste, saj se je v tem času krepko povečalo tudi število občin. Pri skupnem odstotku nestrankarskih list glede volitev občinskih svetnikov je treba povedati, da ta odstotek letos vzdržuje predvsem lista Zorana Jankovića. Ker je bila SLS letos spet zelo prepričljiva, bo gotovo dober rezultat poskušala unovčiti tudi na državni ravni in v vladni koaliciji. SLS ima pač razmeroma manj pomembne ministre od NSI-ja, ki je na letošnjih volitvah zasedla kar petkrat manj županskih mest od SLS-a in krepko zaostala tudi pri volitvah v mestnih svetnikov. Vendar pa je tudi rezultat SLS-a relativen, premočno so zmagali v županski bitki, glede volitev v občinske svete pa so celo nekaj izgubili v primerjavi z prejšnjimi lokalnimi volitvami. Predsednik stranke Janez Podobnik je na tiskovni konferenci namenjeni komentarju volitev povedal: "SLS je uspešno odgovorila na izziv neodvisnih list." Uspešnost SLS-a je relativna že zato, ker je neodvisni ljubljanski kandidat, sedaj že župan Zoran Janković v Ljubljani prejel 82.251 glasov, SLS pa pri volitvah v občinske svete skupaj na ravni države 81.537 glasov. Lista Zorana Jankovića pa je na ravni države po številu prejetih glasov zasedla šesto mesto, takoj za NSI-jem.

Županski lobi

Za analizo teh volitev so poleg raznih odstotkov pomembne tudi izvolitve ali neizvolitve poslancev na županska mesta. Letos je bilo za župane izvoljenih dvajset poslancev, kar je za enega več kot pred štirimi leti. Šest je novih, pet pa jih ni dobilo ponovnega mandata. V Tržiču je sicer zdaj že odstopljenega poslanca SDS Pavla Ruparja zamenjal poslanec LDS Borut Sajovic. V Ormožu je LDS-ovega poslanca Vilija Trofenika premagal NSI-jev poslanski kolega Alojz Sok. Od županovanja se je moral posloviti še dosedanji SDS-ov mengeški župan Tomaž Štebe, dosedanja LDS-ova Domžalska županja Cveta Zalokar Oražem in SDS-ov Štorski župan Franc Jazbec pa letos nista kandidirala. Od novih poslancev županov gotovo lahko najbolj slavi Franc Kangler, ki bo županoval Mariboru, a se mu hkrati obetajo tudi največje skrbi. Ne le z mestom, tudi z dejstvom, da so poslanec in poslanki, ki so bili v preteklih osmih letih izvoljeni za župane največjih dveh mest na koncu ostali sami z uničenim političnim ugledom in končano politično kariero. Manj skrbi imata gotovo ostala dva nova poslanska župana, Matjaž Han (SD) in Davorin Terčon (LDS). Kot potrditev teze, da je šlo na letošnjih volitvah vsaj v določeni meri tudi za volitve proti vladni politiki, pa velja še omeniti, da je bila izmed poslancev, ki v kandidaturi niso bili uspešni velika večina iz vrst desnice, trije iz vrst SDS, štirje pa iz vrst NSI.

Če pa se na koncu vendarle odločimo verjeti strankam in so zatorej zmagovalke vse stranke, potem so hkrati vse stranke tudi poraženke. Volitve so pač take, da je lahko zmagovalec le eden ali največ dva, župan je namreč le eden, le ena je koalicija in nenazadnje le ena stranka ima lahko ob enkrat predsednika vlade.