Cenzurirani ustvarjalci in višja naročnina

Reški rock zabavljači LET3 se sicer vedno trudijo, da bi bili čim bolj provokativni, a si kljub temu niso niti približno predstavljali, da bo njihov zadnji nastop na TV Slovenija skoraj odnesel urednika oddaje Tistega lepega popoldneva (TLP). Fantje, ki so bili oblečeni v že večkrat videne hlače, iz katerih so štrlele njihove razgaljene riti, za modne dodatke pa so si tokrat izbrali vrtnice, ribe in hrvaške grbe, so namreč tako razburili v. d. odgovornega urednika razvedrilnega programa TV Slovenija Petra Radovića, da je uredniku oddaje TLP Bojanu Krajncu zagrozil s suspenzom. Ukazal je tudi, naj se pri ponovitvi oddaje nastop skupine LET3 izreže iz posnetka. Incident je na Hrvaškem zelo odmeval, mediji pa so slovenski javni TV očitali cenzuro.

Že ob sprejemanju novega RTV-zakona je bilo jasno, da se nacionalki obeta drugačen program. Obljuba o "boljšem programu" je bila namreč ena glavnih parol, s katerimi je vladajoča koalicija lani sploh dobila referendum o RTV-zakonu. V televizijskih oddajah se tako vse pogosteje pojavljajo predstavniki RKC, na ekrane se vrača Košnikova gostilna, iz TV ekranov torej vse bolj sevajo nekakšne tradicionalne vrednote ... In prav zaradi teh naj bi se Radović tako razburil. Kot pravijo na RTV, so bile moteče razgaljene riti, ki naj ne bi sodile v nedeljski popoldanski program, ki ga gledajo tudi otroci. A kot kaže, so bile moteče le tiste riti, ki so jih pokazali LET3, ne pa tudi bistveno bolj razgaljene manekenke, ki so v isti oddaji predstavile kolekcijo spodnjega perila. Po neuradnih informacijah pa naj bi se Radović pravzaprav razburil zaradi hrvaških šahovnic, ki so jih imeli na čelu člani skupine LET3. Razumel naj bi jih kot osebno provokacijo na račun njegovega porekla. Kakor koli že, Krajnc na koncu ni bil suspendiran, kar pa ne pomeni, da ne bo sankcioniran, najverjetneje denarno. Ker se je izkazalo, da so njegove in Radovićeve ideje o t. i. "družinskem" terminu zelo različne, je Krajnc na koncu tudi predlagal, da bi zaradi razhajanj in morebitnih nadaljnjih pritiskov, ki mu jemljejo energijo, z novim letom prenehal urejati oddajo TLP. Radović je njegov odstop sprejel. Krajnc sicer ostaja na še enem "dinamitu", pri oddaji Hri-bar, ki zaenkrat še kljubuje vsemu "uravnoteževanju".

Z novim vodstvom RTV torej ni šale. Očitno ima jasno vizijo programske prenove. Vanjo pa očitno sodi tudi določilo, da se RTV ne sme zameriti vladajoči oblasti. Zato včasih raje žrtvujejo kakšnega zaposlenega in prekršijo kakšen pravni predpis. Takšen sklep lahko potegnemo ob zgodbi novinarke informativnega programa Vide Petrovčič, ki je 3. oktobra za TV Dnevnik v živo intervjuvala ministra Bajuka, ta pa je, namesto, da bi odgovoril na njeno vprašanje, situacijo izkoristil za to, da je v živo podal popravek nekega drugega prispevka. Bajuk je torej posegel v avtonomijo novinarke, obenem pa se je postavil v vlogo urednika TV Dnevnika. Petrovčičeva je pozneje v oddaji Utrip opozorila, da takšnega početja ne sme in ne more tolerirati. A v. d. odgovornega urednika informativnega programa TVS Rajko Gerič je pri tem ni podprl. Namesto tega jo je, kot trdi Petrovčičeva, ustno suspendiral. Petrovčičeva, ki ji v pogodbi o zaposlitvi piše, da pokriva gospodarske teme, od 7. oktobra teh tem res ne pokriva več.

Ravnanje RTV-ja se zdi v tem primeru skrajno sporno. Zakon o medijih namreč jasno določa, da delodajalec novinarju ne sme odpovedati delovnega razmerja, zmanjšati plače in spremeniti statusa v uredništvu "zaradi izražanja mnenj in stališč, ki so v skladu s programsko zasnovo ter s profesionalnimi pravili, merili in standardi". Gerič sicer ves čas trdi, da Petrovčičeve ni sankcioniral. Navsezadnje ni dobila nobenega pisnega obvestila o suspenzu. To pa je problematično že samo po sebi. Delodajalec namreč zaposlenemu ne sme odreči dela brez kakršne koli (pisne) obrazložitve, saj zakon o delovnih razmerjih določa, da "mora delodajalec delavcu zagotavljati delo, za katerega sta se stranki dogovorili v pogodbi o zaposlitvi". Če pa bi se odločilo vodstvo RTV Petrovčičevo sankcionirati, bi ji morali dati najprej pravico, da se zagovarja, in če bi se izkazalo, da ni ravnala prav, bi ji morali izbrati ustrezno sankcijo in o tem napisati sklep. Ker Petrovčičeva takšnega sklepa nima, zdaj ne more uporabiti vseh pravnih poti zoper delodajalca. Ob vsem tem pa je zanimivo tudi to, da je RTV pravzaprav zamudila možnost za uvedbo formalnega disciplinskega postopka zoper Petrovčičevo, saj je postopek v začetku novembra že zastaral.

Petrovčičeva je za pomoč zaprosila novinarski sindikat na TVS, ki je pred dnevi pripravil soočenje argumentov. Na koncu so Geriča pozvali, naj Petrovčičevi vendarle izda pisni dokument o njenem trenutnem statusu. Urednike informativnega programa TVS pa so pozvali, naj se vendarle opredelijo do dejanja ministra Bajuka. Uredništvo informativnega programa namreč tega evidentnega političnega pritiska doslej sploh še ni javno komentiralo. Zato je Vida, ne glede na to, da gre marsikomu v nos, s tem, ko je skritizirala ministra, pravzaprav rešila čast uredništva.

Pravno spornih odločitev na RTV-ju zadnje čase sicer ne sprejemajo le uredniki, ampak tudi nosilci upravljavskih funkcij. Ob zadnjih kadrovskih rošadah denimo resornim urednikom sploh niso izdali odločb o prerazporeditvi na novo delovno mesto. Kar je v nasprotju z delovno zakonodajo. Še več razburjenja pa trenutno sproža izjava generalnega direktorja RTV Slovenija Anton Guzej, da si želi, da bi naslednje leto zvišali RTV-prispevek. Hej, ali ni bila prav obljuba o "nižji naročnini" še ena ključna parola, s katero je vlada sploh dobila RTV-referendum? Naročnina se seveda ni nikoli znižala, le povišala se ni, zaradi česar je zdaj realno gledano sicer nekoliko nižja, ima pa zato RTV na voljo manj denarja. Prav zato se zdi nerazumljivo, zakaj so si začeli Guzej ter direktorja radia in televizije, Vinko Vasle in Jože Možina, ki izpostavljajo gospodarno poslovanje, izplačevati dodatke za delovno uspešnost v višini več kot 600.000 SIT bruto mesečno. Na RTV odgovarjajo, da so dodatki povezani z njihovimi večjimi pristojnosti in obveznostmi.