Po Hanžku Čebašek Travnikova?

Ko je predsednik Janez Drnovšek za varuhinjo človekovih pravic državnemu zboru v izvolitev predlagal Zdenko Čebašek Travnik, so zijali vsi, izmed parlamentarnih strank se večina ni zmogla zbrati niti par dni pozneje. O Čebašek Travnikovi pač niso imeli izdelanega mnenja, odzvali in odločili so se le v SNS in SLS. Predsednik SNS Zmago Jelinčič je kot svojo favoritko za mesto varuha izpostavil Vlasto Nussdorfer, SLS pa je predsednikovi kandidatki že izrekla polno podporo. Drnovšek pa je presenetil tudi Čebašek Travnikovo, zato je tudi sama potrebovala dobrih štiriindvajset ur, da je zbrala misli. Po tem se je odzvala zbrano, odločno in očitno pripravljena, da po svojih najboljših močeh poslance prepriča, da jo potrdijo za varuhinjo. Od aktualnih tem se zavzema za ureditev splava, kot jo poznamo sedaj, selitev ambruških Romov pa se ji zdi napaka.

Kdo sploh je s strani predsednika republike izbrana kandidatka za funkcijo varuha človekovih pravic? Zdenka Čebašek Travnik je doštudirala psihiatrijo in je zaposlena na Psihiatrični kliniki v Ljubljani. Tam je tudi strokovna pomočnica direktorja, bila pa je tudi že namestnica predstojnice na Kliničnem oddelku za mentalno zdravje in v. d. direktorja ljubljanske Psihiatrične klinike. Njeno najožje strokovno področje je zdravljenje odvisnosti od alkoholizma in odvisnosti nasploh. Ostalih funkcij in civilnodružbenih aktivnosti ne gre naštevati, ker jih je preveč. Z Drnovškom se osebno še nikoli ni srečala, njena izvolitev v državnem zboru pa je pod velikim vprašajem, saj so praktično vse stranke za varuhinjo favorizirale Nusdorferjevo, ki se je tudi sama daleč najmočneje ponujala v medijih. Vse skupaj je bilo videti kot nekakšen predvolilni boj, v katerem se je prav Čebašek Travnikova najmanj izpostavljala. Skoraj se zdi, da je kandidaturo vzela le kot pomembno referenco na že tako obsežnem seznamu predvsem strokovnih referenc.

Kakšna pa bi bila kot varuhinja, bolj kot Ivo Bizjak, bolj kot Matjaž Hanžek, ali še ostrejša? Hanžkova letna poročila je brala predvsem v delih, ki so povezani z njenim delom, zadnjega pa naj bi prebrala v celoti. Vsekakor delo varuha vidi bolj po Hanžkovo, katerega hvali predvsem zato, ker mu je funkcijo varuha uspelo narediti prepoznavno, tako da varuh ni več nekdo, ki ga je treba povprašati za mnenje, pač pa se ob kršitvah človekovih pravic oglasi kar sam. Glede aktualnih tem se strinja s sedanjo ureditvijo splava in se v nasprotju z ministrom za delo Janezom Drobničem zavzema kvečjemu za širjenje pravic in ugodnosti nosečnic v stiski: "Nasprotujem plačljivosti splava in podpiram tiste predloge, ki bi bili v pomoč ženskam, ki se soočajo z nezaželeno nosečnostjo. To pa nikakor niso komisije, ki bi odločale o usodi teh žensk, temveč povsem konkretne oblike pomoči glede nastanitve, zaposlitve, šolanja - če bi želela otroka obdržati, oz. v obliki svetovanja in podpore, če bi zaradi splava imela psihične težave." Pri drugi aktualni temi, ki grozi, da bo prerasla v vseslovenski vaški punt, torej o Romih, se strinja s Hanžkom, da je pri selitvi ambruških Romov prišlo do kršenja načel pravne države, ni pa ji bila všeč internacionalizacija. Po njenem mnenju namreč zmanjšan ugled Slovenije v očeh domače in tuje javnosti "zmanjšuje (za)upanje tistih, katerih pravice so kršene". Prav tu pa se pojavi vprašanje, kako glasna bi Čebašek Travnikova dejansko bila pri opozarjanju na teptanje človekovih pravic, če pa meni, da opozarjanje na tovrstne kršitve lahko vpliva kontraproduktivno. Strinja se s Hanžkovim načinom dela, hkrati pa preveliko odzivnost varuha vidi tudi kot nevarnost? Očitno je, kot pravi tudi sama, da bo v primeru izvolitve oblikovala svoj slog, problem je le v tem, da se glede na njene izjave ne da vnaprej napovedati, kakšen ta slog dejansko bo. Kot velik problem slovenske družbe pa Čebašek Travnikova poleg pravic otrok izpostavlja tudi nasilje vseh vrst: "Vsako nasilje je pomemben problem, ne glede na to, ali se dogaja v družini, na delovnem mestu ali v širši skupnosti. Že zdaj si kot psihiatrinja prizadevam za zmanjšanje nasilja v okviru svojega delovanja, v primeru izvolitve za varuhinjo pa bom ta prizadevanja usmerila v širši slovenski prostor."

Zdi se, da kandidatka za varuhinjo Zdenka Čebašek Travnik poskuša na neki način ugajati vsem. To niti ni čudno, saj nikoli ni bila izpostavljena kot favoritka za funkcijo varuha. Pri tem pa dodajmo le še njen pogled na odvisnosti, torej na droge. Glede na to, da je prav to njeno najožje področje dela, ima o tem tudi najbolj izdelano lastno mnenje. To ni najbolj liberalno glede na smernice pionirskih držav s tega področja. Po njenem mnenju ni potrebe po strokovnjakih, ki bi se ukvarjali posebej s področjem odvisnosti od marihuane. Ne odobrava tudi ločitve programov zdravljenja odvisnosti od drog glede na vrsto droge: "Delitev programov za zdravljenje odvisnosti od alkohola in nedovoljenih drog, ali če hočete, od marihuane, je zelo umetna. Napredni centri po svetu imajo poenotene programe za vse vrste odvisnosti od psihoaktivnih snovi in je razlika samo pri začetni, abstinenčni fazi, ko je treba človeku pomagati, da se skrizira. Enemu na ta, drugemu na drugi način, potem pa so odvisnosti oziroma značilnosti odvisnosti zelo podobne motnje, ne glede na vrsto droge." Čebašek Travnikova verjame tudi v teorije, ki govorijo v prid tezi, da je odvisnost od marihuane dejansko možna in resen problem.