Politično izbiranje notarjev

Najprej je treba pojasniti, da se je po izvolitvi nove vlade in predstavitvi ministrov upravičeno najmanj pravnih napak, kršitev zakona in političnih odločitev osebne narave pričakovalo prav od pravosodnega ministra dr. Lovra Šturma. Pa je v cehu visoko spoštovani pravnik, tudi ustavni sodnik, na koncu vendarle razočaral in dal politiki prednost pred pravom. V nasprotju s pričakovanji in lastno dosedanjo prakso je pri imenovanju notarke v Murski Soboti sprejel politično odločitev, ne le to, v postopku je kršil zakon in ustavo. Vrhovno sodišče je v svoji odločbi po pritožbi neizbrane kandidatke jasno zapisalo, da je minister kršil tri ustavna načela, "načelo enakosti pred zakonom", "načelo enakega varstva pravice" in "načelo pravice do pravnega sredstva" ter zakon o notariatu. Šturm je to napako sicer popravil in v skladu z zakonom za notarko v drugem poskusu imenoval očitno in najboljšo kandidatko. Vendar pa končne rešitve še ni, zaradi tožbe v ponovljenem postopku neizbrane kandidatke postopek še ni končan, tudi zaradi spretnega zavlačevanja ministrstva za pravosodje.

O tej notarski zgodbi smo sicer v Mladini že pisali pred slabima dvema mesecema. Takrat je kazalo, kot da se je minister ponižno pokesal in popravil svojo napako, stroške upravnega spora v višini 250 tisoč tolarjev pa pokril kar iz proračuna. V tožbi s strani prvotno neizbrane kandidatke za notarko Alenke Ratnik je bila tožena stranka namreč pravosodni minister RS in ne Lovro Šturm osebno. Sedaj je bolj ali manj že znano, da se zgodba o političnem imenovanju notarjev v Murski Soboti več kot leto dni ni razpletala, pač pa dodatno zapletala.

Kršitev ustavnih načel

Kaj je storil pravosodni minister, da je vrhovno sodišče v svoji odločbi ugotovilo njegovo nedvomno kršenje zakonov in ustave? Pred dobrim letom dni je na prosto mesto enega izmed dveh murskosoboških notariatov izmed dveh prijavljenih kandidatk izbral Marijo Ternar, podpredsednico okrajnega sodišča v Murski Soboti. Kot najprimernejšo je takrat notarska zbornica v svojem mnenju izpostavila drugo kandidatko, Alenko Ratnik. Šturm kot rečeno ni upošteval mnenja zbornice, svojo odločitev v odločbi o imenovanju pa je obrazložil z naslednjimi besedami: "Marija Ternar vse ostale prijavljene kandidate presega po dolžini opravljanja dela na različnih zahtevnih pravnih delih, zato je, po merilih dosedanjega strokovnega dela, dodatne strokovne usposobljenosti in dodatnih znanj najprimernejša kandidatka." Na njegovo izbiro pa se je neizbrana kandidatka pritožila. Zakaj? Legitimno vprašanje, saj iz obrazložitve na prvi pogled kar sije logičnost izbire. Zato ker je ministrstvo pod Šturmovim vodstvom v vseh ostalih sedmih primerih imenovanj notarjev na podlagi 10. a člena zakona o notariatu v letu 2005 za notarje imenovalo kandidate, ki so imeli največjo dejansko notarsko usposobljenost, torej po izkušnjah z notarskimi posli pri delu na notariatih. V obrazložitvah teh imenovanj je venomer pisalo: "ker presegajo druge kandidate po stažu notarskega kandidata, notarskega pomočnika ali pa notarskega namestnika". Pri terminu "notarski kandidat" je potrebna krajša dodatna razlaga, gre namreč za pri notarju zaposleno osebo, ki opravlja notarske pomožne posle in termin ni enak terminu "kandidat za notarja", kar so pač vsi kandidati, ki se prijavijo na določeno prosto notarsko mesto. Kot je razvidno, minister edinole v murskosoboškem primeru ni navajal največjih notarskih izkušenj oz. notarskih izkušenj nasploh pri izbrani kandidatki. To pa zato, ker Ternarjeva notarskih izkušenj nima. Ratnikova, ki je v končni fazi s pritožbo uspela, pa je kandidatka za notarko s kar devetletnim stažem notarskega kandidata. Tu je šlo za očitno kršitev "načela enakosti pred zakonom", kar je ugotovilo tudi vrhovno sodišče, in Šturm je potem za notarko vendarle imenoval Ratnikovo. Potem pa je tožbo zoper novo imenovanje na upravno sodišče vložila v drugo neizbrana kandidatka in postopek imenovanja se je spet ustavil. Prav v torek je mariborsko upravno sodišče sicer zavrnilo tožbo Ternarjeve, a zadeva še ni pravnomočna. Prav neverjetno je, da se je pravosodni minister v odločbi o imenovanju Ratnikove zoperstavil tudi vrhovnemu sodišču. Postopek o imenovanju je tokrat sicer izpeljal po zakonu tako, da je bila izbrana najboljša kandidatka, a je zanemaril navodila vrhovnega sodišča glede obrazložitev imenovanj notarjev in v odločbi podal izjemno pomanjkljivo obrazložitev. Se pravi, da je že v prvem imenovanju po odločbi vrhovnega sodišča zanemaril njihova navodila glede imenovanj. Zakaj je bila odločba tako kljubovalna in pomanjkljiva, lahko le ugibamo, gotovo pa je, da je Šturm s tem morebitnim pritožnikom na odločbo povečal možnosti za uspeh v tožbi zoper imenovanje. Seveda gre za špekulacijo, saj je dejansko nepredstavljivo, da bi katerikoli pravosodni minister prakticiral pravo iskanja pravnih lukenj na meji zakonitega. Vendarle pa je, kot že vemo, zaradi druge odločbe tožbo vložila prav ministrova favoritka Marija Ternar.

Po odločbi vrhovnega sodišča je navsezadnje prišlo tudi do svojevrstnega paradoksa o osebi in stroki nekdanjega ustavnega sodnika dr. Lovra Šturma. Sedanji pravosodni minister je namreč avtor komentarja 14. člena Ustave RS, ki zagotavlja "enakost pred zakonom". To ustavno načelo je v svojem komentarju pospremil z naslednjimi lepimi besedami: "Z različnim obravnavanjem oziroma urejanjem enakih dejanskih stanj je kršeno ustavno načelo enakosti pred zakonom." Paradoks je v tem, da je vrhovno sodišče v svoji odločbi zapisalo, da je minister Šturm v prvotnem postopku izbire murskosoboške notarke kršil ustavno načelo enakosti pred zakonom.

Politično motivirano zavlačevanje?

Pomembnejše kot rezultat več kot leto dni dolgega postopka o izboru notarke pa je ozadje ministrovih odločitev in dela, predvsem v času drugega sodnega postopka, ki ga je s tožbo sprožila Marija Ternar. Pravosodni minister je namreč namerno zavlačeval postopek in s tem odločitev upravnega sodišča v Mariboru. Da bo stvar še bolj bizarna, ne samo, da je sodni postopek zavlačevalo pravosodno ministrstvo, zavlačevalo ga je pod vodstvom sicer v strokovnih krogih izredno spoštovanega Lovra Šturma. In to kot kak brezkompromisni odvetnik, ki razmišlja zgolj o tem, kako rešiti svojo stranko z neskončnim nagajanjem sodišču. In katero stranko je reševal "odvetnik" Šturm? Odgovor je lahko le eden, Marijo Ternar. Pri vprašanju, zakaj se je tako zavzel prav za Ternarjevo, pa se lahko vrnemo k trditvi, da je bila ministrova prvotna izbira predvsem politična odločitev. Marija Ternar je namreč življenjska sopotnica Jožefa Nerada, predsednika občinskega odbora NSi Črenšovci in predsednika regijskega odbora NSi Prekmurje, člana sveta stranke NSi in županskega kandidata NSi v občini Črenšovci. Skratka, člana stranke, ki je najbližje cerkvi, ki ji je od ministrov najbližje prav malteški vitez Lovro Šturm. Sam razlog za zavlačevanje sodnega postopka se je pokazal šele pred kratkim, ministrstvo je namreč med prekmursko notarsko kalvarijo naknadno v Murski Soboti razpisalo še eno, tretje prosto notarsko mesto. Nanj pa se je seveda spet prijavila Marija Ternar.

Ker pa je izredno zanimivo branje tudi podrobnejša analiza prej omenjenega zavlačevanja sodnega postopka, si ga podrobneje oglejmo. Minister se nekako ni mogel sprijazniti že z odločbo vrhovnega sodišča, ki je njegovo prejšnjo odločitev de iure razveljavilo in mu de facto kot najboljšo izbiro v roke položilo Ratnikovo. Kljub temu da je bil minister po zakonu o upravnem sporu dolžan novo odločbo o imenovanju izdati v roku 30 dni po prejemu sodbe vrhovnega sodišča z dne 13. 7. 2006, je za izdajo te odločbe potreboval skoraj dva meseca. Medtem je recimo ministrstvo brez obrazložitve prezrlo zahtevo Ratnikove za izdajo odločbe. Povsem odvetniški načini zavlačevanja pa postanejo zanimivi predvsem v drugem postopku, ki se je začel s tožbo Marije Ternar zaradi imenovanja Ratnikove. Upravno sodišče je recimo ministrstvo za pravosodje pozvalo, naj odgovori na tožbo v roku osmih dni, odgovor pa je prejelo več kot mesec dni pozneje, po večkratnih sodnih urgencah. V tem času so tudi po pomoti poslali odgovor na tožbo na napačno, ljubljansko upravno sodišče. Poleg tega mariborsko upravno sodišče po pomoti ni prejelo celotnega upravnega spisa, odgovor s strani ministra pa po pomoti sploh ni bil podpisan. Vse to so po naravi bolj male skrivnosti iznajdljivih odvetnikov kot pa način dela pravosodnega ministrstva in pravosodnega ministra.

Samopašni minister

Na koncu poglejmo še, kaj imata o zadevi povedati oba glavna akterja, neuklonljiva kandidatka za notarko Alenka Ratnik in pravosodni minister Lovro Šturm. Ratnikova, sicer tudi avtorica knjige o notariatu, je pričakovano izredno razočarana nad delom ministra: "V tem času, več kot enem letu, ko traja izbira notarja v Murski Soboti, sem si neštetokrat zastavila vprašanje, ali bi notar, ki bi pri svojem delu zagrešil trojno protiustavnost in protizakonitost, lahko še naprej opravljal notarsko dejavnost." Poleg tega pa je neizbežna bodoča notarka, ki je vmes celo pristala na zavodu za zaposlovanje, izpostavila tudi povsem človeške posledice, ki so jo doletele zaradi ministrovega početja: "Situacija, v kateri sem se znašla, je seveda zelo neprijetna. Ko deset let opravljaš vsak dan praktično isto delo kot notar, ko si pridobiš potrebne izkušnje in ne nazadnje tudi zaupanje strank, ko se pri svojem delu ves čas dodatno izobražuješ, se je nemogoče sprijazniti z dejstvom, da kar naenkrat tega dela več ne moreš opravljati in da nisi primeren za notarja samo zato, ker je imel neki drugi prijavljeni kandidat daljšo delovno od tebe. Težko je tudi sprejeti dejstvo, da posledice zgrešenih odločitev nosiš izključno ti, ki nisi 'ničesar dolžen in ničesar kriv'."

Kar pa se tiče odgovorov ministra Šturma, je, očitno prizadet, na naša vprašanja odgovarjal skorajda le z da ali ne. Na vprašanje, kako komentira odločbo vrhovnega sodišča, ki mu očita grobe kršitve ustave v konkretnem primeru, je podcenjujoče in malce porogljivo odgovoril le z: "Gre za običajno dikcijo sodišča, kadar ta neposredno uporablja ustavo kot pravni vir za odločanje." Na očitke o vrsti odločitev, ki so imele za posledico zavlačevanje sodnega postopka, je na kratko odvrnil: "V navedenem je prišlo do človeške napake zaposlenih uradnikov na ministrstvu za pravosodje." Njegov komentar dejstva, da se je odločal v nasprotju z zakonskimi merili ravno v primeru izbora kandidatke, katere najbližji družinski član je vodilni predstavnik NSi v Prekmurju, pa je bil sploh najkrajši: "Nisem vedel."