Razbijanje javnih univerz

V ponedeljek popoldne se je na visokošolskem ministrstvu zbrala peščica tistih, ki vodijo slovensko visoko šolstvo. Debata med predstavniki ministrstva in univerz je bila pričakovano burna. Jasno, saj so govorili o tem, kako bo država v naslednjih letih delila proračunski denar za visoko šolstvo. Glavna težava je seveda že v tem, da bo tega denarja v prihodnje manj kot doslej. Proračun za visoko šolstvo naj bi bil, če bi upoštevali sedanjo delilno bilanco, naslednje leto premajhen za 900 milijonov SIT, za leto 2008 pa že kar za 1,7 milijarde SIT. Zato se je visokošolsko ministrstvo odločilo, da bo denar poslej razdeljevalo na nov način. Ministrstvo je tako spisalo novo uredbo o javnem financiranju visokošolskih zavodov do leta 2008. Prav s spreminjanjem tega dokumenta pa je visokošolski minister Jure Zupan povsem razbesnel univerze in fakultete. Minister namreč nove uredbe ni uskladil z njimi, še več, niti povedal jim ni, da pripravlja kakšne spremembe, kar postaja očitno že ustaljena vladna praksa. No, rektorji univerz so potem protestirali, saj bi visoko šolstvo naslednje leto po njihovih izračunih namesto 58,1 milijarde SIT dobilo le 56,8 milijarde SIT. In na koncu je vendarle prišlo do pogajanj. A na ponedeljkovem sestanku se niso dogovorili o kakšnih drastičnih spremembah. Pogajanj tako vsi niso zapustili zadovoljni. Nasprotno, zdi se, da s končno verzijo uredbe, ki jo mora zdaj potrditi še vlada, ni zadovoljen nihče od vodij univerz.

Zaskrbljenost javnih univerz, ki zagotavljajo študijska mesta veliki večini slovenskih študentov, je seveda razumljiva. Novi vladni načrti bodo najbolj prizadeli prav njih, saj so najbolj odvisne od države. Kako bodo nadoknadili izgubljeno? "Šolnine v naslednjem letu še ne bodo potrebne, bo pa potrebnih kar nekaj drugih ukrepov za obvladovanje stroškov. Na nekaterih fakultetah bodo skupine za vaje za kakšnega študenta večje kot doslej, čeprav je to v nasprotju z bolonjsko reformo," pravi prokuristka ljubljanske univerze Helena Kamnar. Na Univerzi na Primorskem pravijo, da bi za nemoteno delovanje potrebovali 400 milijonov SIT, a bodo naslednje leto dobili 8 odstotkov manj kot letos. To se jim zdi še posebej sporno zato, ker bodo za sredstva prikrajšani, čeprav je njihova univerza najhitreje pristopila k prenovi študijskih programov po bolonjski reformi. A namesto da bi bili za to nagrajeni, bodo morali zdaj prevzeti največje tveganje glede financiranja novih študijev. Proti uredbi so ostro nastopili tudi študentje, med drugim zato, ker tepta še en del bolonjske reforme. Določa namreč, da država po novem ne bo več financirala rednega bolonjskega magistrskega študija tistim študentom, ki se niso že od začetka izobraževali na bolonjskih programih in so najprej končali stare univerzitetne programe. Kaj vse to pomeni v praksi? Da bo moralo 35 študentov, ki so se letos vpisali na mednarodni redni podiplomski program Poslovodenje in organizacija na ljubljanski ekonomski fakulteti, plačati šolnino, čeprav so ob vpisu verjeli, da bo njihov študij zastonj. "Vlada je namreč 25. maja sprejela sklep, da bo sama financirala redne magistrske študije. Zdaj pa to, kar so obljubili, odrekajo diplomantom starih študijskih programov," pravi nosilec študija Janez Prašnikar.

Zdi se, da so načrti visokošolskega ministrstva v nasprotju s še eno smernico bolonjske reforme. Ta stavi na kakovosten študij. Spremembe visokošolskega ministrstva pa stavijo na množični študij. Po stari uredbi, ki je bila sprejeta še v času Ropove vlade, je država visokošolske zavode financirala na podlagi dveh parametrov. Večji del sredstev so dobili na podlagi tega, koliko denarja so dobili že v preteklih letih. Manjši del denarja pa so dobili na podlagi tega, koliko študentov se je vpisalo na posamezni študij in koliko jih je diplomiralo. Za ta, manjši del so se morale univerze torej vsako leto posebej boriti. Sprva je bilo od študentov odvisnih 20 odstotkov državne pomoči, ker se je razmerje vseskozi spreminjalo, pa bi se ta odstotek do leta 2008 povzpel že na 30 odstotkov. Visokošolsko ministrstvo pa namerava zdaj ta proces bliskovito pospešiti. Predlagalo je namreč, da bi se morale univerze naslednje leto boriti že za 40 odstotkov pomoči, leta 2008 pa že kar za polovico. Univerzam je uspelo na pogajanjih to razmerje potem sicer malo omiliti, a ne bistveno. Vlada torej res vse bolj spodbuja množični študij. Po drugi strani pa s tem, ko se vtika v vpisno politiko, napoveduje tudi, koga želi financirati in koga ne. Navsezadnje si je za eno glavnih prioritet postavila čimvišji vpis na naravoslovno-tehniške študije. Nekdanji šolski minister Slavko Gaber je zato prepričan, da se družboslovju obeta katastrofa. "Fakulteti za družbene vede so znižali vpis za 10 odstotnih točk. Najprej so jim torej odvzeli možnost, da bi dobili več denarja od vpisanih študentov, zdaj pa način financiranja spreminjajo tako, da dajejo nenadoma veliko večji pomen na novo vpisanim študentom." Na ljubljanski univerzi pravijo, da bodo z novim financiranjem po njihovi presoji najbolj ogroženi tisti humanistični programi, ki imajo razmeroma majhno število študentov, a so kljub temu nujno potrebni, od klasične filologije do filozofije. Uredba bo še posebej prizadela tudi umetniške akademije.

Zanimivo pa je, da načrti visokošolskega ministra ogrožajo celo ideje njegove lastne vlade. Nova pravila bi namreč lahko prizadela tudi naravoslovno-tehniške fakultete. Po eni strani zato, ker vpisa na teh fakultetah ni mogoče ravno drastično povečati, sploh ne s prisilo. Če se število študentov ne zviša, pa bodo dobile te fakultete manj denarja. In če se število študentov poveča? "Če pa se znatno poveča število študentov na teh fakultetah, sistem, kjer je 40 % sredstev odvisnih od tega, koliko študentov se bo vpisalo na študij, 60 % pa od tega, koliko so dobili v preteklih letih, pomeni, da celotni stroški, ki ob tem nastanejo, ne bodo pokriti," pravi prokuristka ljubljanske univerze Kamnarjeva.

Še ena od novosti, ki jih napoveduje visokošolsko ministrstvo, je večje financiranje razvojnih projektov. Tudi ta novost je v profesorskih krogih deležna številnih kritik, saj naj bi sredstva za investicije zagotovili s tem, da bi jih vzeli financiranju posameznih študijev. Poleg tega pa naj bi ta sredstva razdeljeval kar sam minister. Na podlagi kakšnih meril, še ni znano. Na javnih univerzah je medtem že slišati, da je povsem možno, da bo vlada s pomočjo teh sredstev pomagala predvsem pri ustanavljanju in razvoju zasebnih visokošolskih zavodov. Prav vse večja podpora zasebnemu visokošolstvu pa naj bi bila tudi del vladnega masterplana na področju visokega šolstva. Zato so na javnih fakultetah že kritični do pretakanja denarja iz javnega v zasebno visokošolstvo. "Namesto da bi se denar namenjal za izboljšanje kakovosti našega visokega šolstva v obstoječih šolah, kar zlasti velja za tehnične šole, se denar vlaga v nizkokakovostne programe novih šol. Da je v ozadju pogosto preprosto navaden interes prekanaliziranja državnega denarja v žepe ljudi blizu oblasti, je v takih razmerah samoumeven sklep," meni dekan ljubljanske ekonomske fakultete Maks Tajnikar.

Druga smernica vladnega masterplana pa je ta, da bi dobili čim več manjših univerz. Do teh sicer ni mogoče priti le z zasebništvom, ampak tudi z oslabitvijo, nazadnje pa še z razkosanjem sedanjih, velikih javnih univerz, ki imajo veliko avtonomnost in jih prav zaradi tega država tudi ne more neposredno nadzorovati. Lahko pa jim ogrozi obstoj z zmanjšanjem financ ... In te ambicije še nikoli niso bile bolj žive kot danes. Še zlasti zato, ker je vlada kot enega od 35 razvojnih programov, ki naj bi jih uresničili do leta 2023, predvidela tudi ustanovitev Politehnike Ljubljana, v okviru katerega naj bi za povezavo med znanostjo in gospodarstvom skrbele tudi ljubljanske naravoslovne fakultete. To pa bi bilo mogoče le z razkosanjem ljubljanske univerze.