Lokalna kulturna politika

Pred stavbo kulturnega ministrstva je v vlažnem in kislem vremenu na mestu stopical poljski umetnik Pawel Dzieman in čakal na sprejem. To je bil še eden izmed protestov ob tem, da je policija zaprla prvi umetniški rezidenčni center in deložirala vse, ki so v njem ustvarjali. Art center v gozdu pri vasi Središče na Goričkem je s tem sklenil poslanstvo, ki ga je opravljal šest let, in sedaj ne bo mogel več gostiti tujih in domačih umetnikov, ki so doslej uživali idiličen mir v nekdanji karavli. Poljakov protest pred slovenskim ministrstvom niti ni tako nenavaden, kot se zdi na prvi pogled. Pawel je eden izmed umetnikov, ki zaradi kulturne politike ne morejo dokončati svojih projektov, ostal pa je tudi brez osebnih stvari, saj so policisti center zapečatili in tako ne more do njih.

Ko je tega študenta umetnosti konec maja k nam pripeljal evropski projekt "Artists In Context", si ni mislil, da bo moral pozimi aktivistično zahtevati več kulture od kulturnega ministra in drugih državnih institucij. Želel se je predvsem osredotočiti na socialna, ekonomska in človeška vprašanja v povezavi z umetnostjo. "V Središče sem prišel z vednostjo, da grem v manj razvito regijo z večjo stopnjo brezposelnosti. Zame ni bilo to nič novega, saj prihajam iz severovzhodnega dela Poljske, kjer so razmere podobne." Namesto mirnega umetniškega okolja ga je pričakala prava mala vojna med umetniki in lokalno oblastjo, v tem primeru med društvom Onej in občino Moravske Toplice. To je najprej občutil, ko zaradi blokade računa zavoda Art center ni mogel dobiti denarja, ki mu ga je nakazala francoska institucija. Z donacijami aktivistov in umetnikov mu je vseeno uspelo izpeljati polovico projekta. Zadnji dogodki pa so ga kljub vsemu presenetili. Šel je predavat v Bratislavo, ko so mu telefonirali, da policisti zapirajo umetniško rezidenco, in takoj se je vrnil: "Ugotovil sem, da stavbo stražijo varnostniki, ki jih je najela občina, in da zato ne morem do svojih stvari, zaprtih v centru." Do njih skuša priti ne le prek kulturnega ministrstva, ampak tudi prek poljskega veleposlaništva. Tam mu bodo verjetno laže pomagali kot na slovenskem ministrstvu, kjer so ga po uri pogovora odslovili z obrazložitvijo, da ne morejo prevzeti arbitrarne vloge v primeru Art centra, saj bi s tem posegli v lokalne pristojnosti.

Po protestu v zadimljenem ambientu Jalle Jalle na Metelkovi se je poljski umetnik še kritičneje opredelil do zapleta, ker svojemu koordinatorju, če ne konča projekta, ne more utemeljiti polletnega bivanja v Sloveniji in ga tudi finančno pokriti: "Vse te težave, ki se v zadnjem času pojavljajo na lokalni ravni, so posledica šibke demokracije. Mogoče pri vas ni bilo dolge osamosvojitvene vojne, vendar se čuti vpliv balkanskega demona, po drugi strani pa skrajnega potrošništva. Tako je Slovenija po eni strani zares v kapitalizmu, po drugi pa v preteklosti, kjer so ljudje jemali zakone v svoje roke." Zato je na kulturnem ministrstvu povprašal, kako lahko lokalni interesi, kot v njegovem primeru, uničijo evropski projekt. Propadli so tudi projekti, ki jih je financiralo kulturno ministrstvo. To je skozi okno tako vrglo sedem milijonov, kolikor je letos namenilo Art centru. "Evropska zamisel o rezidenčnih prostorih je ogrožena, ker želijo imeti lokalni veljaki vse v svojih rokah. V rokah občine naj bi bil center bolj neodvisen v smislu povezave z drugimi evropskimi centri in skladi, vse skupaj pa diši tudi po korupciji. Na ministrstvu so mi nazadnje rekli, da grem lahko na sodišče v Mursko Soboto in se tam borim proti njim ..."

Umetniki iz Središča za nastali položaj krivijo župana Moravskih Toplic Franca Cipota in lokalnega svetnika Tiborja Voroša, ki sta v centru zavohala evropske evre in se želita z njimi okoristiti. Center je nastal tako, da je društvo Onej na razpisu programa Phare - Credo leta 1999 dobilo 45 milijonov tolarjev za projekt Art centra, ki si ga je zamislil Zdravko Pravdič Pec. Občina Moravske Toplice je takrat za pet milijonov tolarjev od ministrstva za obrambo odkupila razpadajočo karavlo. To pa je bil v glavnem tudi ves njen vložek v center. Občina Šalovci je v začetku prispevala pol milijona, vse drugo je društvo sproti nabiralo na različnih razpisih vsa ta leta. Uradno je bilo 66,06-odstotni lastnik centra društvo Onej, 33,02-odstotni lastnik je bila občina Moravske Toplice, 0,94-odstotni pa občina Šalovci. Iz zanikrne bajte je do danes nastal center z velikimi ateljeji, knjižnico, kuhinjo, računalniško in videosobo, skoraj pa so že bili urejeni tudi spalni prostori.

Ko je projekt centra dodobra zaživel v praksi, so v začetku letošnjega leta predstavniki občin Moravske Toplice in Šalovci sklicali - po mnenju aktivistov - nelegalno sejo sveta zavoda, kjer so za v. d. direktorice izbrali Simono Zadravec, ta pa je tri dni zatem odstopila. Občina Moravske Toplice je nato najela odvetnika Dejana Rituperja, da deložira iz Art centra vse, ki tam delujejo. Kasneje so za novo v. d. direktorice izvolili odvetnikovo partnerico Petro Piko Pevec, ki ni nikoli obiskala centra, prav tako pa ne izpolnjuje nobenega od pogojev za opravljanje direktorske funkcije. Njena učinkovitost se je pokazala predvsem v tem, da ji je od takrat uspelo blokirati račun Art centra, utišati njegove telefonske linije in ob pomoči odvetnika na sodišču doseči izpraznitev centra. Ta je bila po vseh pritožbah dejansko opravljena na zadnji novembrski dan, ko je umetnike obiskal sodni izvršitelj v spremstvu policistov. Na zahtevo, naj policisti pokažejo sodni nalog, ki jim dovoljuje vstop, so umetniki dobili sklicevanje na pooblastilo lastnika. Malce bizarno, glede na to, da je večinski lastnik zavoda Art center društvo Onej, katerega člani so bili vrženi ven: "Na vprašanje, kdo predstavlja lastnika Art centra, se je predstavil Tibor Voroš, ki je sicer član sveta zavoda, a pooblastila kateregakoli izmed ustanoviteljev Art centra ali sveta zavoda ni izkazal." Po protestu pred občino naslednji dan je nekaj aktivistov odšlo nazaj in osvobodilo center, zaradi česar so jih policisti odvedli na postajo v Mursko Soboto. Po aretaciji pa naj bi bil Tibor Voroš ostal v prostorih Art centra in si po izjavah prič že ogledoval, kam bo postavil šank. Župan Franc Cipot za zaplet krivi predsednika in člane društva Onej, ki naj bi bili nepripravljena na dialog že od samega začetka. Zato si svet zavoda, tudi z iskanjem pravega direktorja, samo trudi urediti prostor za umetnike, ki zdaj ni primeren za bivanje: "Napravili bomo vse, da bo direktorica prevzela vodenje zavoda. Zaenkrat začasno, na drugi lokaciji, dokler se prostor ne bo dokončal in dobil uporabnega dovoljenja..."