Sodišče nad bloge

Slovenski blogarji, pisci vse bolj popularne spletne mešanice dnevnika in komentarja, so dobili prvo veliko zaušnico. Bivša novinarka in ultraproduktivna pisateljica Ana Jud je dosegla, da je okrožno sodišče v Ljubljani z odredbo ukazalo Siolu, da umakne blogovski zapis o Ani Jud, Bolečina male Ane Jud. Avtor slednjega je bil Miha Guštin, bolj znan kot moška polovica popevkarskega dueta Gušti in Polona. V nasprotnem primeru bo Siol takoj izterjan za 5 milijonov tolarjev, v primeru ponovnih kršitev pa bo sodišče stopnjevalo višino kazni, dokler seštevek ne bo dosegel 50 milijonov tolarjev.

Umik spornega teksta z bloga je nov poseg slovenskih sodišč proti internetnim govornim svoboščinam.

Ana Jud pravi, da se je s pomočjo odvetnice obrnila na sodišče, ker je po njenem mnenju Guštinov tekst posegal v njeno zasebnost. Hkrati pa je bil morda eno njegovih tekstovnih remek del, saj je bil zelo bran, povezave do njega pa so krožile po elektronski pošti. Judova je od Siola zahtevala, da tekst umakne, toda tam so jo popolnoma ignorirali, češ da niso odgovorni za tekste na Blogosu (gre za blogovski del Siolovega portala). Ignoranca jo je zelo razjezila in se je prek sodišča spravila na Siol kot na tudi na avtorja Guština. Kaj je slednji zapisal tako spornega? V bistvu je šlo za njegovo osebno percepcijo ljubezenske zgodbe mlade Ane Jud z nekim fenom benda Big Foot Mama. Namenil pa ji je tudi hvalisav moralni nauk glede na njeno zadnjo knjigo, kjer je opisovala svoje radožive dogodivščine s nekaterimi slovenskimi pomembneži in vplivneži: "In kaj boš govorila vnukom? Da si fukala in fafala kurce vsem pomembnim direktorjem in znanim anemičnim politikom? Res kreativno delo. Tu se kaže vsa veličina male Ane iz Prekmurja. In kaj je sporočilo te zgodbe? Da imajo rockerji v najbolj razuzdanih časih več intuicije, pameti in estetskih meril kot pa politiki in direktorji v zrelih letih." Toženi Miha komentarjev noče dajati. Molčeči so bili tudi na Siolu, saj so povedali, da zadeve ne bodo komentirali, ker so se tako odločili v podjetju. Neuradno pa naj bi bili tiho, ker se izvensodno poravnavajo z Judovo.

Vsa zgodba je polna dvomov in vprašanj, kaj bo morebitna razsodba zaradi teksta v blogu pomenila za svobodo govora na internetu. Če bi bil tekst objavljen v nekem tiskanem mediju, ga nihče ne bi mogel "umakniti" ali medij celo zapleniti. Judova pa bi lahko Guština tožila tudi brez posega v Siolov blog. Ne nazadnje je bil tekst še vedno dosegljiv s pomočjo iskalnika Google za morebitne radovedneže, kar pomeni, da sodišče z zahtevo po umiku teksta praktično ni doseglo svojega namena. Kaj bi bilo, če bi bil tekst objavljen na nekem tujem strežniku? Ali bi tako kot v primerih udba.net in bwin.com spet zahtevali prepoved dostopa do blogovske spletne strani?

V tujini je bilo sicer že kar nekaj primerov tožb proti blogerjem, recimo zaradi blatenja poslovnega ali osebnega ugleda. Electronic Frontier Foundation, nevladna organizacija z zaščito svoboščin na internetu, pa na svoji strani opozarja blogerje, da naj pazijo, saj bodo njihovi teksti obravnavani z istimi pravicami in svoboščinami, kot veljajo za medije.

"Dejstvo je, da blogi niso nedotakljivi. V vsakem primeru mora nekdo, ki ima kakorkoli nadzor nad vsebino bloga, odgovarjati za njihovo vsebino, ki mu pravimo ponudnik storitve informacijske družbe ali po domače content provider. Slednjega je veliko lažje poiskati kot pisca bloga, saj je vsebina na njegovih strežnikih, pod njegovim nadzorstvom, dostopna prek njegovih IP-jev. Torej lastnik strani, kjer se objavljajo vsebine bloga, polno odgovarja: civilno in kazensko," pravi mag. Benjamin Lesjak, asistent na mariborski pravni fakulteti pri predmetu pravna informatika. "Content provider mora na podlagi zahteve posameznika, da se nekje na njegovih straneh krši njegova pravica, vsebino umakniti, kar se v konkretnem primeru ni zgodilo. Šele na podlagi začasne odredbe je content provider to storil. Ker pa je možno prepoznati tudi pisca, bo tudi on odgovarjal, razen če mu bo uspelo dokazati nasprotno. Vsekakor se bo morebitna škoda ugotavljala šele kasneje, v sodnem postopku, saj je ta odredba le začasna in se lahko zgodi, da bo končna odločba povsem drugačna."

Blogopisec, blogolog in blogomotor ter novinar Domen Savič pa je mnenja, da tekst ni bil nič posebnega in avtor ni zapisal nič takega, kar bi kazalo na kršenje pravice do zasebnosti in dobrega imena, ker Judova javna oseba in kot taka "uživa" zmanjšan obseg zasebnega življenja. "Preseneča pa me hitrost, s katero se je sodišče odzvalo in podalo restriktivni sklep o začasni umaknitvi besedila, ki se meni zaradi zgoraj omenjenih razlogov ne zdi niti najmanj sporno. Hkrati se zopet kaže nerazumevanje spletne kulture in tehnologije, saj sodišče s tem besedila ni izbrisalo dokončno in je tako Guštijev zapis na spletu še vedno dosegljiv. Sam se sprašujem, ali bi se zadeve odvijale po isti poti in z enako hitrostjo, če ne bi bil zapis objavljen na (finančno) zanimivem SiOL-ovem strežniku," je povedal Savič.