Ekonomsko boljši, politično ranljivejši svet

leta 2007 bo svet še vedno pridobival zaradi ekonomske globalizacije, toda izgubljal zaradi politične različnosti

Dr. Bogomir Kovač

Dr. Bogomir Kovač
© Arhiv Mladine

Leto 2007 bo s političnega in ekonomskega vidika ugodno, čeprav nekoliko slabše od leta, ki je za nami. Ekonomske razmere so dobre, politični problemi ostajajo znotraj obvladljivih meja. To bo leto iskanja ravnotežij, ekonomskih premislekov in političnih priprav, kako reformirati in hkrati uskladiti razvojne strategije ZDA, EU, Rusije, Kitajske in drugih sil globalnega sveta. Kje so ekonomske, politične in kulturne meje razvoja v letu 2007?

Svetovno gospodarstvo še vedno poganja globalizacijski stroj. Svetovni BDP na prebivalca se zadnjih sedem let povečuje 3,2 odstotka na leto, gospodarska rast pa je največja in najstabilnejša v dosedanji svetovni zgodovini. Industrijska revolucija je s tehnološkimi spremembami v XIX. stoletju povezala manj kot tretjino svetovnega prebivalstva, sedanja globalizacija tehnoloških, proizvodnih, poslovnih in tržnih sprememb pa zadeva štiri petine sveta. Večja urejenost institucij, stabilizacijske ekonomske politike, poslovno znanje in odprtost trgov so uredili cikličnost svetovnega gospodarstva in zvečali absorpcijsko sposobnost globalnih trgov.

Toda nenavadno robustnost svetovnega gospodarstva spremljajo pomembne kakovostne spremembe. Leta 2007 postaja skupina razvijajočih se držav (Kitajska, Indija, Rusija, številne države Latinske Amerike in Azije) vodilna gospodarska sila sveta. Te dežele bodo letos presegle polovico svetovnega BDP, njihov izvoz zavzema 45 odstotkov svetovne pogače in imele bodo 70 odstotkov svetovnih deviznih rezerv. Njihova gospodarska rast bo tudi letos od 7- do 8-odstotna in bo več kot trikrat višja od tiste v bogatih državah, zlasti v ZDA, EU in Japonski. Največja med njimi, Kitajska, bo imela 10-odstotno rast in to bo še bolj utrdilo vodilno vlogo kitajskih komunistov na letošnjem 17. partijskem kongresu. Njihovo paradoksalno moč ohranjajo prav gospodarski uspehi in dobra politična organiziranost. Partijske celice se bodo letos razširile celo v podjetjih s prevladujočim tujim kapitalom.

ZDA izgubljajo globalno vlogo lokomotive svetovnega gospodarstva, reševanje nekaterih njihovih težav pa postaja vedno bolj problematično tudi s svetovnega vidika. Ameriški uvoz sestavlja zgolj 4 odstotke svetovnega BDP, šibki dolar izgublja bitko z evrom, primanjkljaj tekočega dela plačilne bilance pa se bo še naprej večal. Operacija ameriške centralne banke z lanskimi zaporednimi zvišanji obrestnih mer bo letos dodatno ohladila gospodarstvo, potrošnja v preteklosti in premalo varčevanja pa ustvarjata dodaten pritisk na zunanje zadolževanje. Za nameček najbogatejšo državo financirajo z nakupi ameriških obveznic prav razvijajoča se gospodarstva. Toda večje depreciacije dolarja letos ne bo. Rast obrestnih mer se bo ustavila in kaže, da je umirjeno leto vse, kar trenutno potrebujejo v ZDA. Toda nevarnost ameriškega zastoja ostaja. Upadanje ameriške ekonomske in politične moči lahko negativno vpliva na globalna finančna pričakovanja. Volatilnost je visoka in ni odveč opozorilo, da smo pred desetimi leti doživeli velik borzni zlom prav v središču kapitalizma.

EU praznuje marca petdesetletnico rimske pogodbe, ki velja za začetek institucionalne graditve nove Evrope. Na začetku leta je doživela eno zadnjih širitev, zunaj njenih sprejemljivih meja ostajajo samo še razpadli deli nekdanje Jugoslavije. Kljub vitalnosti zadnjih širitev pa EU boleha za krizo srednjih let. Ni niti prava niti avtonomna politična skupnost, saj še vedno deluje predvsem kot skupek kontinentalnih zahodnoevropskih državnih interesov. Središčno jedro EU z evrom na čelu se je lani prvič izvleklo iz recesije in letos nadaljuje uspešno rast. Toda uspehe še vedno kazijo slabotne strukturne reforme in institucionalna rigidnost, predvsem pa ni nikjer nobene skupne zunanje in varnostne politike. Nemčija, ki letos začenja predsedovanje in hkrati vodi globalno G-8, bo skušala pripraviti krajšo in sprejemljivejšo evropsko ustavo. Toda EU bo morala opustiti razvade svoje klubske politike. Zato pa leto 2007 razblinja nekatere iluzije skandinavske socialne države. To so že lani dokazali švedski volilci. Nordijska "tretja pot" je od zunaj videti bolje kot doma. Večino držav namreč čaka spoprijem s fiskalno politiko, davčno reformo, liberalizacijo trgov in migracijsko politiko. Bo EU sprejela ameriški izziv, ki vse bolj temelji na podjetniškem duhu in demografski moči priseljencev? Za EU je širitveni premor leta 2007 prava priložnosti za začetek radikalnejših migracijskih reform.

Drugi deli sveta bodo ostali tam, kjer so. Še vedno tri milijarde ljudi trpi zaradi ekonomskega siromaštva in neenakega razvoja. Latinska Amerika je že lani pokazala levičarski politični obraz. V ospredju so nekonvencionalni politični voditelji, ki zahtevajo širšo regionalno integracijo in večjo socialno pravičnost. Toda zunanjepolitična radikalnost bo letos prvič pokazala na domače razvojne razpoke. Tudi Rusija in njeni sosedje se zapletajo v nove in nove energetske spore, ki očitno postajajo ključ sodobne svetovne ureditve. Afrika ostaja globoko na dnu in tudi letos ni na obzorju pravih rešitev za lokalne vojne in človeški genocid. Spoštovanje institucij in svoboščin je tam najbolj problematično.

Leta 2007 bo svet še vedno pridobival zaradi ekonomske globalizacije, toda izgubljal zaradi politične različnosti. Od leta 1987 imamo za tretjino več demokratičnih držav, a težave so s kakovostjo demokracije. Civilne svoboščine se povsod nevarno ožijo, participativnost se umika avtoritarnosti, politična kultura postaja vedno bolj populistična in religije vse nevarneje razdvajajo ljudi. Svet bo leta 2007 ekonomsko boljši, toda politično ranljivejši. Navidezno informacijska družba ponuja rešitev, a ta še vedno ni dovolj dosegljiva in razumljiva. Povečuje svobodo in individualnost, toda hkrati gradi nov intelektualni kolektivizem in digitalni maoizem blogerjev in wikipedistov.

Leta 2007 nas petdeset let loči od vesoljskega poleta ruske psičke Lajke v Sputniku, trideset let od smrti Elvisa Presleyja in deset let od spočetja klonirane ovce Dolly. Dovolj za različna praznovanja, premalo za optimizem, da smo na dobri poti pri premagovanju temeljnih ovir naše prihodnosti.