Klokočovnik prevzel vodstvo, Pečanova že v zavetrju

Izolski volilni vozel ni niti še na pol poti do dokončne razrešitve

Ker bo zmagovalec županskih volitev v Izoli v najboljšem primeru protikadidata ali protikandidatko premagal za manj kot deset glasov, je logično, da se kandidata ne bosta vdala zlahka in bodo v izolski zgodbi izčrpana vsa pravna sredstva, ki jih imata kandidata na voljo. Trenutno je v boljšem položaju kandidat stranke Izola je naša Tomislav Klokočovnik, a se njegovo veselje zdi vsaj toliko prenagljeno kot ob prvih neuradnih rezultatih drugega kroga.

Spomnimo se. V drugi krog sta se uvrstila Tomislav Klokočovnik ter kandidatka SD in dolgoletna izolska županja Breda Pečan. Po preštetih glasovnicah drugega kroga v nedeljo je za šest glasov vodil Klokočovnik, v ponedeljek pa je zaradi glasovnic po pošti občinska volilna komisija za zmagovalko volitev z le dvema glasovoma prednosti razglasila Pečanovo. Sledili so protesti Klokočovnikovih pripadnikov in privržencev pred občinsko stavbo ter molotovke na sedežu izolske SD. Klokočovnik se je pritožil zoper rezultat na občinski svet in pozneje tudi na novogoriško upravno sodišče. Občinski svet, kjer je Izola je naša sestavila koalicijo, Pečanove ni potrdil za županjo, upravno sodišče pa je določilo, da volilna komisija ne sme upoštevati glasovnic po pošti iz Doma upokojencev. Tako je volilna komisija po navodilu iz sodbe ponovno ugotovila rezultat in za zmagovalca volitev s šestimi glasovi prednosti določila Klokočovnika. Občinski svet se je spet sestal že dva dni po volilni komisiji in za župana potrdil Klokočovnika, Pečanova pa je takoj napovedala pritožbo na upravno sodišče.

Prav napovedana pritožba bivše županje pa utegne imeti večji vpliv na končni rezultat izolskih volitev, kot se zdi na prvi pogled. Štab bivše županje je namreč na ustavnem sodišču že vložil pobudo za oceno ustavnosti določenih členov zakona o lokalnih volitvah in zakona o volitvah v državni zbor. Pritožba Pečanove in s tem postopek na upravnem sodišču, ki naj bi ga sprožila Pečanova, bi omogočila ustavnim sodnikom, da to konkretno zadevo rešijo tudi za nazaj. Da torej ne le ugotovijo neustavnost določenih določb, pač pa tudi aktivno posežejo v zadevo, v kateri je upravno sodišče že dvakrat odločilo in so tako že bile izčrpane prav vse pravne poti. Takšna odločitev sodišča je možna zato, ker bi zaradi spora obstajal pravni interes, ki je pogoj za odločanje za nazaj. Vendar bi za nazaj lahko ustavno sodišče odločilo le v izolskem primeru, za vse ostale bi morebitne spremembe volilne zakonodaje veljale zgolj za v prihodnje. Če Pečanova ne vloži pritožbe na upravno sodišče, zadeva, ki jo je vložila na ustavnem sodišču, ne bo pogojena s konkretnim sporom in vse posledice ustavne odločbe bodo veljale le za naprej, Izoli pa bo najmanj štiri leta županoval Tomislav Klokočovnik. Prav zaradi prve odločbe novogoriškega upravnega sodišča, katere posledica je bila uradna zmaga Klokočovnika, pa utegnejo pasti določene določbe v obeh volilnih zakonih. Iz navedenega se zato niti ne zdi tako neverjetno, da bi novogoriško upravno sodišče v tej drugi zadevi počakalo z odločitvijo, dokler odločitve ne bi sprejelo tudi ustavno sodišče. Postopki dopuščajo celo, da se kar upravno sodišče samo s svojim problemom obrne na ustavno sodišče.

Ustavno sodišče bo odločalo o pristojnostih občinske volilne komisije, in kar je pomembneje, o glasovanju po pošti. Upravno sodišče je namreč v svoji odločbi navedlo, da mora volilna komisija razveljaviti glasovnice, ki so prispele po pošti zato, ker kuverta ni nosila poštnega žiga. Tako naj se ne bi dalo jasno določiti, ali je bilo glasovanje po pošti dejansko opravljeno dan pred volitvami, kot določa zakon. Sodišče je zahtevalo razveljavitev glasovnic kljub temu, da so prispele na volilno komisijo v ponedeljek, dan po volitvah, ki je prav tako v zakonu določen za zadnji rok za prejem glasovnic po pošti. Zakaj ponedeljek? Ker volitve običajno potekajo v nedeljo in glasovnice sploh ne morejo prej prispeti na volilno komisijo. O tem govori tretji odstavek 81. člena zakona o volitvah v državni zbor in njegov namen ni, da preprečuje glasovanje po pošti na dan volitev, čeprav posledično stori prav to. Namen glasovanja po pošti dan poprej je v tem, da se v volilnem imeniku že lahko označi vse, ki bodo glasovali po pošti, predvsem v izogib temu, da bi tak volilni upravičenec glasoval dvakrat, torej po pošti in na volišču. Tudi sicer se zdi odločitev upravnega sodišča zelo ostra, saj zakon sploh ne določa, da je možno dokazovati veljavno in pravočasno oddajo glasovnice zgolj s poštnim žigom. Še več, Saša Zagorc s katedre za ustavno pravo ljubljanske pravne fakultete meni, da bi "zahteva po takšnem formalnem dokazu lahko posegala v aktivno volilno pravico volilcev, ki so veljavno glasovali, njihova glasovnica pa ne bi bila upoštevana iz razlogov, na katere sami nimajo vpliva, to je na opustitev žiga". Prav možnosti za kršitev volilne pravice utegnejo prevagati pri odločitvi ustavnega sodišča, ki bo, kot zdaj kaže, zadevo obravnavalo absolutno prednostno in tako odločilo v najkrajšem času, ki pa ga glede na preobremenjenost in pomembnost odločitve vendarle ne bomo šteli v dnevih, pač pa prej v tednih. Če ustavno sodišče ugotovi neustavnost izpodbijanih določb zakonov o volitvah, se odpira več možnosti razrešitve izolske volilne zgodbe. Tudi ponovljene volitve v omenjenem obsegu niso nemogoče, saj upravno sodišče tega ni v celoti izključilo.

V tem primeru je najverjetnejši scenarij omejena ponovitev glasovanja po pošti, pri čemer bi bili do ponovnega glasovanja upravičeni samo tisti volilci, ki so pred zadnjimi volitvami pravočasno oddali zahtevek za glasovanje po pošti. Ponovljene volitve v celoti so še najmanj verjetne, čeprav dobršen del stroke meni, da je v primeru, ko gre za glasovanje le o dveh kandidatih, to najpravičnejša rešitev.