Discipliniranje nadzornikov

Zamenjave neposlušnih članov nadzornih svetov

V sredo se je sestala izredna skupščina Aerodroma Ljubljana, ki je imela na dnevnem redu eno samo točko, in sicer zamenjavo dosedanjega člana nadzornega sveta Janeza Potočnika. Skupščina je potrdila sklep, da se na predlog vlade odpokliče član nadzornega sveta Janez Potočnik, imenuje pa se novi član nadzornega sveta, in sicer generalni direktor Direktorata za civilno letalstvo Franc Željko Županič. Skupščina je v treh minutah končala svoje delo, za to pa so porabili štiri milijone tolarjev. Zakaj se je tako mudilo, da zamenjava ni mogla počakati na naslednjo redno letno skupščino, ki bo čez nekaj mesecev?

Kot so povedali v sporočilu za javnost, so se na ministrstvu za promet odzvali zaradi notranjih organizacijskih sprememb in uskladitve delovanja z zahtevami iz predpisov EU, ki so bili izvedeni letos v okviru ministrstva za promet. Za to smo morali na koncu plačati štiri milijone tolarjev? Seveda pravi razlog ne tiči v notranjih organizacijskih spremembah, ampak nekje drugje. Veliko je takih, ki pravijo, da so se že začeli obračuni med koalicijskimi strankami, saj je minister za promet Janez Božič človek SLS, Janez Potočnik pa dolgoletni aktivni član SDS. Vendar je to naivna razlaga.

Potočniku menda niso nikoli očitali nobenega slabega dela. Tudi na drugih področjih ni prišel v konflikt z vladajočo garnituro. Ima samo en problem: da je njegov brat Bojan Potočnik, bivši v. d. generalnega direktorja Policije, ki je bil preveč zavezan svojim profesionalnim standardom in ni hotel lagati za ministra za notranje zadeve Dragutina Mateja, ko je slednji nezakonito objavil podatke o preiskavi zoper Mitjo Ribičiča. Ne samo, da se Bojan Potočnik ni prijavil na razpis za generalnega direktorja Policije, zdaj je prišel na vrsto tudi njegov brat, pa čeprav dolgoletni član SDS, ki je celo zmagal v Radovljici na državnozborskih volitvah.

Obeta pa se nam še ena izredna skupščina, na kateri bo zamenjan član nadzornega sveta Intereurope Anton Može. Zakaj, so nam poskusili povedati pri Kapitalski družbi, ki njegov odstop tudi predlaga: "Predlog o zamenjavi člana nadzornega sveta je povsem legitimna poteza lastnika. V primeru Intereurope je predlog za zamenjavo člana nadzornega sveta rezultat usklajevanj med njenimi delničarji in želje, da bi nadzorni svet deloval optimalno, tako v korist družbe kot njenih lastnikov. O našem predlogu bodo delničarji razpravljali na skupščini, ki je sklicana za 19. januarja 2007." Optimalno delovanje nadzornega sveta pa se očitno razume tako, da se nadzorniki v nič ne spuščajo in ne sprašujejo preveč. Možetove težave so se začele v trenutku, ko je predsedniku uprave Intereurope Andreju Lovšinu postavil nekaj neprijetnih vprašanj. Recimo, zakaj je podpisal desetletno pogodbo z Adrio Airways za prodajanje vozovnic na Kosovu ter jim takoj plačal celoten znesek 800.000 evrov. Nadzornika je tudi zanimalo, zakaj je Intereuropa kupila 50 novih tovornjakov, če imajo na leto 300 milijonov tolarjev minusa iz naslova transportne dejavnosti. Može je tudi vprašal, zakaj je predsednik uprave Andrej Lovšin kupil 50 tovornjakov, od katerih vsak stane več kot 50.000 evrov, pa ti domnevno sploh niso ustrezni, saj naj bi bili namenjeni trgu Bližnjega vzhoda in so bili domnevno potrebni temeljitih predelav, da jih bodo sploh lahko uporabljali. Nadzornik je tudi spraševal, kako je z nakupi službenih avtomobilov, ki jih je vsak dan več, in po kakšnem ključu se delijo. Spraševal se je tudi o donatorstvih in sponzorstvih ter stroških reprezentance, ki naj bi jih bilo samo v lanskem letu za več kot 100 milijonov tolarjev. Intereuropa je sponzorirala recimo tudi ministrstvo za zunanje zadeve in menda celo konzulat Kraljevine Tajske ter veleposlaništvo Ruske federacije.

Če je Može hotel obdržati dobro plačano nadzorniško mesto, neprijetnih vprašanj ne bi smel postavljati. Po neuradnih informacijah pa je Može naredil še večjo napako, ko je o svojih dvomih, ki jih Lovšin nadzornikom ni hotel povsem pojasniti, obvestil Tomaža Toplaka, predsednika uprave Kapitalske družbe, ki je Možeta postavila v nadzorni svet. Sledil je predlog za zamenjavo, čeprav na Kapitalski družbi pravijo, da zamenjava nima nikakršne povezave z očitki upravi o nepravilnem delovanju: "Predlog Kapitalske družbe, d. d., ni v nikakršni povezavi z dogajanji in razpravami v zadnjem obdobju, ki potekajo prek medijev, saj je bil posredovan že v začetku decembra lani. Prav tako predlog za zamenjavo ne temelji na postavljanju vprašanj upravi družbe. Ravno nasprotno. Pristojnost nadzornega sveta je ravno nadzor poslovanja družbe, za katerega je odgovorna uprava, ki mora delovati tako v korist družbe kot tudi vseh njenih lastnikov oziroma delničarjev, ki se izvaja s tekočim spremljanjem poslovanja tudi z postavljanjem dodatnih vprašanj. Člani nadzornega sveta niso zastopniki posameznih delničarjev, temveč v skladu z določili zakona o gospodarskih družbah delujejo kot kolektivni nadzorni organ s tem, da za svoje odločitve prevzemajo osebno odgovornost." Na Možetove očitke uprava Andreja Lovšina ne odgovarja: "Posameznih očitkov, sproženih s strani člana nadzornega sveta Antona Možeta, ki smo jim priča prek medijev, ne komentiramo, saj gre za subjektivno mnenje in ne za mnenje nadzornega sveta kot celote, kot je že pojasnil predsednik uprave, mag. Andrej Lovšin. Obveščamo vas, da bomo predvidoma naslednji teden sklicali tiskovno konferenco, na kateri bomo podali tudi stališče družbe do vseh omenjenih očitkov."

Oba primera vzbujata sum, da gre za discipliniranje članov nadzornih svetov. Da je problem žgoč, so ugotovili tudi na Združenju članov nadzornih svetov, kjer nam je generalna sekretarka Irena Prijović v zvezi z omenjenima zamenjavama povedala: "Na združenju sledimo aktualnemu dogajanju v obeh omenjenih primerih. Odstavitev članov nadzornih svetov s tričetrtinsko večino oddanih glasov na skupščini je zakonita in tu ni kaj dodati. To je legitimna pravica delničarjev, ki so določenega kandidata v nadzorni svet predlagali. Kot strokovno institucijo, ki na tem področju postavlja standarde, pa nas skrbi pojav discipliniranja neposlušnih nadzornikov v praksi. Pri tem se ne opredeljujemo za pravilnost ravnanj teh nadzornikov ali njihovega dela, ampak zgolj za stališče, da člani nadzornih svetov, ki jih je v te organa predlagala Vlada RS (direktno ali posredno prek KAD ali SOD), niso delegati, ki izvršujejo njihova navodila. Člani nadzornih svetov niso vezani na njihova mnenja, za opravljanje funkcije pa prevzemajo polno odgovornost. Čeprav v sestavi nadzornih svetov ne predstavljajo neodvisnih članov nadzornih svetov, morajo v nadzornih svetih delovati od Vlade ali skladov neodvisno in si prizadevati za neodvisno analizo, odločanje in dejanja."