Merjenje vmesnega časa

Lojze Peterle je po logiki prednosti prvega ponudnika z napovedjo kandidature za predsednika države pohitel in že novembra lani poskrbel, da bodo predsedniške volitve osrednji politični dogodek letošnjega leta. Čeprav morajo biti volitve po zakonu o volitvah predsednika republike opravljene najpozneje petnajst dni pred iztekom Drnovškovega mandata, torej najpozneje v začetku decembra, v javnosti že krožijo še vsaj štiri druga imena možnih kandidatov. Poleg že trdno odločenega Peterleta o kandidaturi razmišljata tudi dr. Jože Mencinger (10. novembra lani je v intervjuju za Mladino na vprašanje o morebitni kandidaturi odvrnil: "Odgovor je: najbrž. A šele, ko bo čas za to.") in pa evropski poslanec in predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor, ki se bo dokončno odločil spomladi, ob morebitni izvolitvi pa bi Sloveniji rad vdihnil nekaj kennedyjevskega duha. Precej neopazno je kandidaturo decembra napovedal mariborski podjetnik Marjan Beranič, ki je, sodeč po izjavah v Večeru pred osmimi leti, nazorsko dokaj blizu Drnovšku: "Moramo si dajati pozitivne sugestije, ker je vse, kar doživljamo, odvisno od nas samih, in za vse, tudi za svoje zdravje, smo odgovorni le mi sami." Prvi neuradni boj sta Peterle in Pahor že bila v razvedrilni oddaji Piramida, kjer so gledalci za zmagovalca izglasovali Pahorja, ob zmagi tretjega tekmovalca, Marka Pogorevca, pa bi nemara dobili še enega predsedniškega kandidata.

Večja uganka je sedanji predsednik države dr. Janez Drnovšek, saj si je z nedavnimi izjavami glede kandidature morda putil manevrski prostor za spremembo odločitve. Po tem, ko je v začetku lanskega leta v Odmevih na TVS trdil, da se z ambicijami ne obremenjuje, je tudi 15. junija lani za HRT1 povedal, da se z bojem za oblast in ugled ne obremenjuje in da na vprašanja o kandidaturi pravi, "... da še ne vem. Bomo še videli, kaj bo naprej." Nekoliko bolj je očitno razmislil do intervjuja na TVS z Jožetom Možino, enajst dni po tistem na hrvaški televiziji. Takrat je ugibanja zavrnil: "... večkrat oziroma v vsakem intervjuju v zadnjem času me sprašujejo, ali bom kandidiral na naslednjih volitvah. Tako, da to je res že malo dolgočasno, ampak ravno zaradi tega bom povedal, da ne bom kandidiral na volitvah 2007."

Ob Peterletovi napovedi so se mediji zato bolj osredotočili na Pahorja, ki ambicij ne skriva, a je Drnovšek tik pred novim letom z nekaj izjavami spet nekoliko relativiziral svoje zanikanje.

Za nacionalni radio in televizijo, pa tudi za Pop TV je zadnje dni leta 2006 povedal, da o kandidaturi sicer ne razmišlja. Pa ne zato, ker jo je že povsem izključil kot možnost, temveč zato, ker meni, da nima smisla delati načrtov. Tako je 31. decembra v Dnevniku TVS dejal, da si težko predstavlja, da bi še enkrat kandidiral, in da je prepričan, "da se bo v letu 2007 zgodilo marsikaj zanimivega, marsikaj, kar utegne tudi spremeniti naše življenje, predvsem pa naše načrte. Delati načrte za naprej, kaj bom počel leta 2008 in pozneje, nima smisla." Podobno pa dan prej na Pop TV: "Nič nisem razmišljal o tem, tako da bi se težko premislil. Kaj bo čez leto dni, ali bom potem še aktiven v javnem življenju, to je danes težko reči. Še marsikaj drugega težko napovemo. Mislim, da nas v letu 2007 čaka marsikaj ... Sam se pa ne ukvarjam z načrti in ambicijami." In na Radiu Slovenija: "O tem sedaj sploh ne razmišljam, povedal sem že svoje stališče o tem. Kaj bo čez eno leto, to nihče od nas ne ve. Sem pa že povedal, da si težko predstavljam, da bi še enkrat kandidiral na volitvah." Ob sredinem obisku Prekmurja pa je možnost, da bi si glede kandidature premislil, komentiral takole: "Kje pa ste to slišali? ... No, bom prišel tja poslušat, pa bom vprašal, ali je to res."

Ali Drnovškovo izogibanje razmišljanju o prihodnosti lahko razumemo kot omilitev junijske izjave, bo verjetno pokazal čas, o relevantnosti kandidature predsednika Drnovška pa pričajo izidi javnomnenjskih raziskav.