Bogatejši hitreje do zdravnika

Zavarovalnici Adriatic Slovenica in Vzajemna sta pred kratkim predstavili dve novi obliki zdravstvenega zavarovanja. Vzajemna zavarovancem ponuja izplačilo denarnega nadomestila za čas, ki ga zavarovanec zaradi bolezni ali poškodbe preživi v bolnišnici ali zdravilišču, pa tudi za čas, ko mora na bolniški dopust. Adriatic Slovenica pa zavarovancem, ki že imajo sklenjeno dopolnilno zavarovanje, ponuja t. i. tretje zavarovanje za skrajšanje čakalnih vrst. To zavarovanje zavarovancu za mesečno premijo od štiri do osem evrov v desetih dneh zagotavlja brezplačen pregled v samoplačniški ambulanti v vrednosti do 260 evrov na leto. Omogoča torej preskok čakalne vrste v javnem zdravstvu in obisk (morda celo istega) zdravnika v samoplačniški ambulanti. Vendar le pod pogojem, da je v javnem sistemu čakalna doba daljša od treh tednov.

Čeprav je ponudba mamljiva, to dokazuje tudi podatek, da se je zanjo odločilo že več kot pet tisoč ljudi, se hkrati ob njej postavlja vrsta vprašanj. Temeljno vprašanje je, zakaj sploh plačevati storitve, ki smo si jih zagotovili že s plačilom obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Po mnenju Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je takšno vzporedno zavarovanje sporno, ker pravno ni urejeno ne v zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (tu je zgolj omenjeno) ne v zakonu o zavarovalnicah. Ob pomanjkljivi zakonodaji in nadzoru obstaja nevarnost navzkrižja interesov z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, še posebej, ker naj bi bil takšen prehod k zasebniku mogoč kar s splošno napotnico. "Ker vzporedno zavarovanje obsega storitve, ki so že vključene v obvezno zavarovanje, bo izredno težko razmejiti, kateri del storitev bo poravnan iz javnih in kateri iz zasebnih sredstev prostovoljnega zavarovanja. Še posebej, ker naj bi storitve vzporednega zavarovanja opravljali koncesionarji, sčasoma pa morda tudi javni zdravstveni zavodi, ki so vključeni v mrežo javne zdravstvene službe in s pogodbeno določenim obsegom programa, z zmogljivostmi in s časom zavezani za opravljanje programa storitev obveznega zavarovanja," opozarja generalni direktor ZZZS Borut Miklavčič. Tega mešanja ne bi bilo, če bi storitve opravljali izvajalci, ki niso vključeni v javni sistem ali pa je njihova zasebna dejavnost strogo ločena od javne zdravstvene dejavnosti. "Če tega ni, se hitro začne preskakovanje iz enega sistema v drugega, tako da se enostavnejši in lažji primeri opravijo na račun zasebnih sredstev, zahtevnejši in dražji pa na račun obveznega zavarovanja." Obstaja tudi nevarnost, da bi zdravniki del delovnega časa, za katerega dobivajo plačo iz javnih sredstev, namenili opravljanju storitev za zasebne paciente, na enak način pa bi za zasebne paciente uporabljali tudi zdravila, material in druge pripomočke. "To je podobno, kot če bi sodniki v svojem rednem delovnem času kar na sodišču za zasebne potrebe opravljali svetovalno in odvetniško dejavnost." Miklavčič opozarja, da bi vzporedno zavarovanje v sedanjih razmerah vsaj teoretično lahko vplivalo tudi na podaljšanje in pojavitev novih čakalnih dob. "Če bi to bilo dohodkovno zanimivo, bi se utegnilo zgoditi, da bi koncesionarji ali zdravniki iz javnih zavodov vlagali manj truda v skrajševanje čakalnih dob in jih s tem podaljševali, nato pa bi paciente obravnavali v sklopu vzporednega zavarovanja in za zasebna sredstva."

Res je sicer, da zavarovanje, ki ga ponuja Adriatic Slovenica, v svetu ni novost. Takšno vzporedno ali 'dvojno plačljivo' zavarovanje na primer že poznajo v Angliji in na Irskem. Vendar v tujini niso redki tisti, ki takšno zavarovanje kritizirajo oziroma še bolj oblast, ki ga omogoča. "Menijo namreč, da bi država morala omogočiti uveljavljanje pravic, ki jim jih je zagotovila v svojih predpisih, in to v razumnem in sprejemljivem roku, ali pa tistim, ki se odločijo za takšno prostovoljno zavarovanje, zmanjšati davke za uresničevanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja," pravi Miklavčič. Praksa iz drugih držav kaže, da je vzporedno zavarovanje sprejemljivo le pod določenimi pogoji. "Eden teh je obstoj klinik, ki opravljajo storitve za zasebne paciente in so povsem ločene od javnega sistema. Takšno razmejitev bi morali doseči tudi pri nas, če že ne v obliki posebnih zmogljivosti, vsaj v pregledni ločitvi dejavnosti, ki bi preprečila možnost prelivanja javnih sredstev v zasebni sektor." Po Miklavčičevem mnenju sta sprejemljivost in uvedba vzporednega zdravstvenega zavarovanja vprašanji, s katerima bi se morala ukvarjati celotna družba: "Gre za odločitev, ali bomo v Sloveniji ob privatizaciji zdravstvene službe čedalje bolj privatizirali tudi zdravstveno zavarovanje in tako možnost dostopnosti do zdravstvenih storitev povezovali z materialnimi možnostmi posameznikov ali pa bomo še naprej gradili sistem na načelih solidarnosti, ki vsem zagotavlja enake pogoje in možnosti dostopa." Ker je razumljivo, da vsega ni mogoče zagotoviti izključno z javnimi sredstvi, je potrebna odločitev, kakšno solidarnost pri zdravstvenem zavarovanju hočemo in katere pravice so takšne, da bi si jih posamezniki lahko zagotavljali iz svojih sredstev. "Sedanja neustrezna pravna ureditev področja, ob težnjah izvajalcev po vse večji privatizaciji in pridobitništvu, nosi v sebi nevarnost nesprejemljivega razlikovanja zavarovancev pri dostopnosti do zdravstvenih storitev in pojave, ko bodo nekateri zmogli in dobili več kot drugi in pri tem ne bodo več odločujoče zdravstvene prioritete." Nesprejemljivo bi bilo, da bi ljudje, ki ne morejo plačati preskoka vrste, zaradi tega pretrpeli nepopravljive zdravstvene okvare. Ali kot pravi strokovna direktorica ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra dr. Saša Markovič Predan: "Prva mora biti medicinska nujnost, ne pa finančna sposobnost pacienta." Ker si približno sto tisoč Slovencev že zdaj iz svojega žepa ne more privoščiti dopolnilnega zavarovanja, lahko uvedba vzporednega zavarovanja povzročil še dodatno socialno razslojevanje. Kljub temu Bručan v novem produktu zavarovalnic ne vidi resnih težav. Ponudbo Adriatica Slovenice označuje za "dobrodošlo glede na dosedanjo skromno ponudbo pravih prostovoljnih zavarovanj, kot jih pozna evropski trg". Poleg tega je prepričan, da ima novi produkt utemeljitev v zakonodaji, ne vidi pa niti nevarnosti navzkrižja interesov, češ da so vrsta, obseg in pogoji uresničevanja programa obveznega zdravstvenega zavarovanja pogodbeno dogovorjeni z obojimi, z javnimi zavodi in s koncesionarji. Se pa strinja, da bo moral ZZZS ob širitvi vzporednih zavarovanj še dodatno povečati obseg in vrste nadzora.