Janković v boj za denar

Včeraj je ljubljanski župan Zoran Janković izpolnil obljubo in ustavnemu sodišču poslal zahtevo za presojo ustavnosti zakona o financiranju občin. Gre za zakon, ki glavnemu mestu odvzema velik del sredstev za izvajanje z zakoni predpisanih nalog, pa tudi sredstva za financiranje 22 razvojnih projektov, ki jih je Janković volivcem obljubil v predvolilni kampanji.

Po izračunih mestne uprave bodo finančne posledice novega zakona za Ljubljano še veliko hujše, kot so pričakovali. Mestni proračun namreč letos ne bo prikrajšan le za 8,5 milijarde tolarjev, kot so izračunali v vladni službi za lokalno samoupravo in regionalno politiko, pa tudi ne le za 11,3 milijarde tolarjev, kot so sprva izračunali v mestni upravi, pač pa bo po zadnjih izračunih mestnih finančnikov prikrajšan kar za 13,6 milijarde tolarjev ali 56,8 milijona evrov. Večji del tega izpada v višini 51,9 milijona evrov bo posledica novega zakona o financiranju občin, ki občinam odvzema dohodnino kot glavni vir prihodka in jo nadomešča z glavarino, ki bo fiksna in se ne bo spreminjala glede na rast plač ali življenjskih stroškov. Manjši del izpada v višini 4,9 milijona evrov pa bo posledica spremenjene dohodninske zakonodaje. Mestna uprava v ustavni zahtevi navaja, da gre za "bistven izpad prihodkov", saj bi Ljubljana po stari zakonodaji dobila 35,4 milijarde tolarjev ali 147,8 milijona evrov, po novem pa bo dobila zgolj 22,9 milijarde tolarjev ali 95,9 milijona evrov. Povedano drugače: Ljubljana bo zaradi vladne politike uravnilovke, po kateri se sredstva iz bogatih občin prelivajo v revnejše, letos izgubila kar tretjino dosedanjih prihodkov. Še huje. Po izračunih mestnih finančnikov bo mestni proračun v prihodnjih štirih letih prikrajšan za približno 54 milijard tolarjev ali 225 milijonov evrov. Za glavno mesto, ki mora poleg rednih lokalnih obveznosti izvajati tudi dejavnosti državnega pomena, je to brez dvoma hud udarec. Še toliko bolj, ker bodo ljubljanski meščani s svojim denarjem prisiljeni financirati druge, predvsem ruralne občine.

Po mnenju mestne uprave je novi zakon o financiranju občin v nasprotju z vsaj štirimi členi ustave, prav tako je v nasprotju z evropsko listino o lokalni samoupravi, saj krši načela sorazmernosti, samofinanciranja, samostojnosti in ustreznosti. Med drugim naj bi bil zakon tudi v nasprotju z 2. členom ustave, ki določa, da je Slovenija pravna in socialna država. Občinam, ki so bile doslej zmožne financirati tekočo porabo z dohodki iz svojih virov, namreč povzroča nesorazmerno škodo, saj od njih zahteva znižanje kakovosti življenja njihovih prebivalcev, hkrati pa se zajeda v sredstva, ki so namenjena razvoju, in tako občine bistveno ovira pri izvrševanju njihove razvojne funkcije. Glavni problem zakona je, da v celoti izenačuje položaj in potrebe mestne občine Ljubljana s položajem in potrebami katere koli ruralne občine z nekaj sto prebivalci. Podobne očitke, kot jih v zahtevi za presojo ustavnosti navaja ljubljanska uprava, so že pred časom navedli predstavniki Skupnosti občin Slovenije. Po njihovem mnenju je novi način financiranja še posebej neugoden za mestne občine, saj ne upošteva njihovih posebnosti. Rešitev, po kateri se delež dosedanjih izvirnih prihodkov občin znižuje oziroma odpravlja, nadomešča pa ga dotacija iz državnega proračuna v obliki glavarine, slabi finančno samostojnost občin in je torej v nasprotju s 142. členom ustave, ki določa, da se občina financira iz lastnih virov. Poleg tega novi sistem financiranja ne spodbuja k združevanju občin, pač pa spet k nastajanju novih, manjših občin.

Po besedah župana Jankovića je ljubljanska mestna občina ustavno zahtevo sicer pripravljena umakniti, a le, če bi ji vlada izgubljeni denar nadomestila z realizacijo dogovora med državo in MOL na podlagi zakona o glavnem mestu. Verjetnost, da se bo to zgodilo, je vsaj za zdaj zelo majhna. Pogajalska izhodišča, ki so jih pripravili na ministrstvu za javno upravo in so jih že pred dvema tednoma poslali mestni občini, nikjer ne vsebujejo reference na izpad dohodkov po zakonu o financiranju občin. Poleg tega po Jankovićevem mnenju v zakonu o glavnem mestu manjka člen, ki bi definiral finančni vir. Vsebinska pogajanja med mestno občino in vlado naj bi se začela po obravnavi v vladni pogajalski skupini, ta pa bo izpeljana po tem, ko bo mestna občina vladi poslala svoja izhodišča. Ali bo vlada pripravljena priskočiti na pomoč glavnemu mestu, bo morda jasno že konec tega meseca, ko naj bi se srečala župan Janković in predsednik vlade Janez Janša.