Rupar odšel, dolgovi ostali

Je Tržič izjema ali pravilo pri poslovanju občinskih šerifov

Bivši in sedanji župan: Pavel Rupar in Borut Sajovic

Bivši in sedanji župan: Pavel Rupar in Borut Sajovic
© Borut Krajnc

Na pred kratkim končanih lokalnih volitvah smo doživeli dve večji presenečenji. Prepričljivo zmago Zorana Jankovića v Ljubljani in poraz tržiškega župana Pavla Ruparja. Kaplja čez rob naj bi bila afera s stanovanji in z novo ljubico, čeprav si je Rupar že nekajkrat znal rešiti kožo, tudi takrat, ko so mu policisti prišli na sled, da je od podjetnika zahteval podkupnino, tudi, ko mu je bilo dokazano, da je z občinskim denarjem plačeval zasebne marmorne stopnice ... Kakorkoli že. Pred novim županom občine Tržič je zdaj precej zapletena naloga: da občino, ki jo je 12 let vodil Pavle Rupar, spravi v red. Po prvih podatkih bo to vse prej kot lahka naloga. Na izredni seji, ki je potekala v ponedeljek, so namreč govorili o največjem problemu v občini, dolgovih.

Kot je razkril novi župan Borut Sajovic, naj bi dolgovi občine znašali 1,133 milijarde tolarjev ali 4,7 milijona evrov. Znesek je zanimiv predvsem zato, ker znaša letni proračun občine Tržič od 2,5 do 2,8 milijarde tolarjev (od 10,4 do 11,6 milijona evrov). Dolgov naj bi bilo za skoraj polovico letnega proračuna. Kot je ugotovila ekipa novega župana, je v občini za 753 milijonov tolarjev (3,14 milijona evrov) neporavnanih obveznosti in 360 milijonov tolarjev (1,5 milijona evrov) dolgoročnega kredita. Med dolgoročnimi obveznostmi izstopa kredit, ki ga bo občina Hypo banki začela odplačevati šele leta 2011 in ga bo odplačala leta 2021. Seveda pa je tudi v času odloženega odplačevanja treba plačevati obresti oziroma druge stroške, povezane s to zadolžitvijo. Ti na leto znesejo dodatnih 16 milijonov tolarjev (66.000 evrov).

Večji problem so neporavnane obveznosti, ne samo zaradi višine, ki pri tem proračunu ni zanemarljiva, ampak zaradi znakov prikritega zadolževanja občin, na kar so mnogi že večkrat opozarjali. Po zakonu se lahko občine zadolžijo, če skupen obseg dotedanje zadolženosti in predvidene nove zadolžitve ne presega 20 odstotkov realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov proračuna v letu pred letom zadolževanja, brez prejetih donacij in transfernih prihodkov iz državnega proračuna za investicije. V občini Tržič pa bi lahko rekli, da gre za vse prej kot ustrezen odstotek. Kako je s čezmernim in prikritim zadolževanjem občin, smo vprašali tudi na ministrstvu za finance, kjer so povedali: "Za financiranje investicij na področju osnovnega šolstva, stanovanjske gradnje, oskrbe z vodo in javne infrastrukture za ravnanje z odpadno vodo ter investicij, ki so sofinancirane iz sredstev skladov Evropske unije, se lahko občine zadolžijo ne glede na predhodno navedene omejitve, če odplačilo glavnic in obresti v posameznem letu ne preseže dodatnih 3 odstotkov realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov proračuna v letu pred letom zadolževanja, zmanjšanih za prejete donacije in transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije, in če doba odplačevanja ni daljša od ekonomske življenjske dobe investicije." V dovoljeni obseg zadolževanja se od oktobra 2005 štejejo tudi najemi posojil, lizingi in blagovni krediti ter izdana soglasja in poroštva javnim zavodom in javnim podjetjem, pred tem pa so se šteli le najemi posojil ter izdana soglasja in poroštva javnim zavodom in javnim podjetjem. Pred zadolžitvijo morajo občine pridobiti soglasje ministra, pristojnega za finance. V postopku pridobitve soglasja ministrstvo za finance ugotavlja, ali se občina glede na zakonske omejitve lahko zadolži ter koliko se lahko zadolži. Občini, ki zakonske omejitve za zadolžitev presega, se soglasje k zadolžitvi ne izda.

Takega pregleda je bila deležna tudi občina Tržič, opravilo pa ga je ministrstvo za finance pod vodstvom Andreja Bajuka. "Ministrstvo za finance je proračun občine Tržič z vidika zadolženosti preverjalo v postopku zadolževanja občine v letu 2006. Občina je Ministrstvo za finance zaprosila za izdajo soglasja k zadolžitvi v višini 360.000.000,00 tolarjev, in sicer v višini 280.000.000,00 tolarjev za sofinanciranje obnove in gradnje občinskih cest ter komunalne infrastrukture (Cankarjeva cesta, pločnik Sankovo, pločnik Bistrica, serpentina Dolina, Lom, Podljubelj, Senično in obvoznica Tržič) ter v višini 80.000.000,00 tolarjev za sofinanciranje gradnje prizidka OŠ Bistrica in obnove podružnične šole Podljubelj," so povedali na ministrstvu za finance. V postopku izdaje soglasja je ministrstvo za finance na podlagi podatkov občine ugotovilo, da trenutno stanje zadolženosti občine Tržič skupaj s predvidenim novo zadolžitvijo glede na namene zadolževanja in realizirane prihodke iz bilance prihodkov in odhodkov proračuna za leto 2005 ni preseglo zakonskih okvirov za zadolžitev, zato je ministrstvo za finance občini 20. septembra 2006 izdalo soglasje k pogodbi o zadolževanju.

Kot je na izredni seji občinskega sveta povedal župan Sajovic, pa je težava drugje, saj so šele zdaj začeli prihajati računi za dela in storitve, ki so bili opravljeni pred enim letom, recimo račun komunalne službe za čiščenje snega januarja 2006, ki je bil plačan šele letos. Koliko je v občini Tržič takih in podobnih računov, bo jasno šele zdaj, ko Rupar ni več šef občine. Ruparjevo megalomanskost, pred zadnjimi volitvami je na vsak način hotel obnoviti ves Tržič, bodo šele začeli plačevati. Račune, ki bodo prihajali, pa bodo občani plačevali še dolga leta.

Na ministrstvu za finance so povedali, da se neplačani računi ne štejejo med zadolžitve občine. Tako se lahko občine, kot se je Tržič, zadolžujejo pri podjetjih, ki najemajo kredite namesto občin, potem pa jim izstavljajo račune. Prejšnji župan Pavel Rupar sebi v bran nima nič povedati, saj pravi: "Ne dajem izjav."

Sajovic meni, da bodo morali Tržičani z njim na čelu zategniti pasove. Najprej so prodali županov avto, ki je občane v štirih letih stal 10,4 milijona tolarjev (43.000 evrov). Obljubil je tudi, da občina županu ne bo plačevala po 200.000 tolarjev (835 evrov) za telefonske račune. Da bo kakšna proslava manj, da bo manj samopromocije župana in da bodo trpele investicije. Pri tem je obljubil, da bodo dolgove vseeno dosledno poplačali.

Ob tem pa se postavlja vprašanje, kje se še skrivajo takšni zadolževalski baloni, ki se bodo prej ali slej razpočili. In kdo bo vse projekte lokalnih šerifov plačal.