Gasparijev poraz

Ko so v petek sredi dneva parlamentarci glasovali o predlogih Janeza Drnovška, se v parlamentu po dolgem času usklajenih koalicijskih glasovanj spet ni vedelo, kakšen bo izid. Glasovanje je bilo namreč tajno in zgodovina nas uči, da so tajna glasovanja v Sloveniji že rušila in postavljala vlade. Tudi v petek se je odločalo o usodnih stvareh. Najprej so poslanci glasovali o novem ustavnem sodniku Janezu Gradu, presenetljivem kandidatu za ustavnega sodnika. Presenetljivem zato, ker ga je predsednik izbral po svojem premisleku. Ker so Drnovšku poslanci zamerili predsedniško samovoljo, pa čeprav jo zakon dopušča, bi lahko imel Grad nekaj težav. A strahovi se v prvo niso uresničili. Dobil je zavidanja vredno, plebiscitarno podporo in nekaj minut po eni popoldne je poslancem slovesno obljubil, da si bo z vsemi močmi prizadeval za blaginjo Slovenije. Ta je tako dobila ustavnega sodnika, ki nosi zaporedno število 23.

A z drugim kandidatom Drnovšku ni uspelo. Mitja Gaspari, dosedanji guverner Banke Slovenije, večine poslancev ni prepričal. Zanj je glasovalo samo 43 poslancev, do izvolitve so mu manjkali trije glasovi. Ker je glasovanje tajno, so ugibanja o tem, kdo je glasoval proti Gaspariju, špekulacije. Morda je pomembna zgolj opomba, da so bili trije lističi neveljavni (ravno toliko glasov je Gaspariju zmanjkalo za izvolitev) in da poslanska skupina SLS stališča do Gasparijeve kandidature ni želela predstaviti. Druga razmerja so bila znana, nekdanja vladna koalicija je podpirala Gasparijevo izvolitev, ex-Janševa opozicija pa ne.

Le nekaj ur po glasovanju se je zelo ostro odzval Janez Drnovšek. Ponovil je besede, ki jih je izrekel že nekajkrat - vlada si želi podrediti vse družbene institucije. "Njegova neizvolitev je zelo slab znak za slovensko in mednarodno javnost, saj kaže, da se nadaljuje trend izpodkopavanja neodvisnih institucij v državi," je Drnovšek zapisal v izjavi in vlado opomnil, da ni nič večnega. "Kdorkoli misli, da si bo z zavzemanjem finančnih, gospodarskih in medijskih institucij zagotovil trdno in dolgotrajno vladanje, se moti. Ravno nasprotno. Vlada, ki zna biti dovolj modra, da si zagotovi sodelovanje neodvisnih in visoko usposobljenih strokovnjakov, bo veliko bolj verodostojna in sprejemljiva za državljane. Če pa svoje odločitve podreja svojim oblastvenim interesom in ne interesom države kot celote, žaga vejo, na kateri sedi. Ta veja pa je zaupanje." Molk napadenih je bil dovolj zgovoren.

Državniški Drnovšek, ki je branil svojega nekdanjega ministra, pa ni poudaril pomembnega dela zgodbe o neizvolitvi Mitje Gasparija. Odnesle ga niso napake iz preteklosti, prav tako ga ni odneslo resno, artikulirano politično nasprotovanje ali pa argumentirani razlogi, ki bi govorili o njegovi nedosledni politiki na položaju guvernerja Banke Slovenije. Gasparija je nazadnje odnesel dokument njegove analitske službe, ki je Sloveniji napovedal javnofinančne težave. Dokument je vlada sicer poznala že nekaj časa, Bajuku je Janša o njem govoril že na začetku decembra, javnost pa je zanj prvič slišala na tiskovni konferenci Zmaga Jelinčiča. Po tednu odmotavanja klobčiča zarot in polresnic se je izkazalo, da naj bi bil dokument običajna pesimistična napoved javnofinančne prihodnosti Slovenije, ki jo analitiki pripravljajo kot računsko eksperimentalno napoved ...

A pravo vprašanje ni, kakšna je njegova vsebina in ali je bil ves ali samo del poslan v Frankfurt. Pravo vprašanje je, kakšni so nameni tistih, ki v politični areni za diskreditacijo političnega nasprotnika uporabljajo zarote in spletke. Zakaj jih je na čelu Banke Slovenije motil človek, ki so mu še pred tedni segali v roko? Jih je morda zmotila njegova politična preteklost, so jih zmotile njegove družinske vezi. Mati Mitje Gasparije je namreč Majda Gaspari, ki je na prelomu socializma v demokracijo zagovarjala dejanja socialističnih oblasti v primeru JBTZ. Ali res sežejo zamere tako daleč nazaj? In seveda najpomembneje, kaj se bo zgodilo z neodvisno bančno institucijo, če jo bo vodil človek, ki bo do aktualne oblasti prijaznejši, kot naj bi bil Gaspari? Bo ta institucija resnično neodvisna, bo nanjo vplivala bolj centrala v Frankfurtu ali centrala v slovenski vladi? Umazane metode političnega boja povedo veliko o tistih, ki te metode uporabljajo za dosego svojih političnih ciljev.

Po neizvolitvi Mitje Gasparija se je oglasil predsednik Evropske centralne banke Jean-Claude Trichet in svojega nekdanjega guvernerskega kolega pohvalil, da je "v pripravah Slovenije pri vstopu v območje evra ter pri pripravah centralne banke za vstop v evrosistem odigral izredno pozitivno vlogo". Dobili smo evro, izgubili pa človeka, ki je veliko pripomogel k uveljavitvi te valute.

Seveda so ljudje nadomestljivi, Gasparijev izgon ne pomeni samodejnega kolapsa slovenskega finančnega sistema. Predsednik Drnovšek mora sedaj izbrati novega kandidata. V javnosti se je že pojavilo nekaj imen, a predsednik svojega mnenja še ni povedal. Izkušnje nas učijo, da bo z odločitvijo presenetil. In ni nujno, da bodo pri samosvojem predsedniku nad argumenti strokovnosti prevladali argumenti politične izvoljivosti.

Po predsedniških sobanah se zadnje čase šalijo, zakaj je za guvernerja vedno predlagan moški. Kdo ve, morda pa sedaj človek, ki želi spreminjati svet na bolje, za novega guvernerja predlaga guvernerko. Ali pa bo, tako zanalašč, še enkrat predlagal padlega kandidata.