Rajski novci

Blejski otok velja za enega največjih, če ne celo najbolj prepoznavnih simbolov Slovenije. Za marsikoga celo večji kot Triglav. Ameriški Slovenec Joe Valencic, velik poznavalec slovenskega življa v Ameriki, je v zadnjem Ampaku razložil, da ima v ZDA vsaka slovenska družina na steni vsaj eno sliko Blejskega jezera. Zato ni čudno, da so te dni poteze blejskega župnika Janeza Ambrožiča zelo odmevale.

Duhovnik je najprej uvedel vstopnino za cerkev na otoku (3 €), kjer je posebna turistična atrakcija zvon želja. "Prihodnje leto bo Slovenija predsedovala Evropski uniji. Tudi zato bo na otoku veliko obiskovalcev, veliko tujcev. Hotel sem, in to še vedno nameravam, da bi do takrat obnovili streho, samostoječi zvonik in ponudili svetu to podobo raja. Jaz si v vseh teh letih, kar sem župnik na Bledu, nisem vzel zase niti enega centa. Vedeti morate, da z otokom vsi služijo. Tisti, ki pripeljejo obiskovalce, agencije, gostinci, samo cerkev ne dobi nič! To je dejstvo. V vrhnjem delu prostranega zvonika nameravamo urediti tudi razgledno teraso, in vse to nas bo stalo. Tudi povsod drugod po Evropi je treba plačati vstopnine, pa se nihče ne razburja. Samo pri nas je očitno drugače," se je medijem hudoval blejski župnik. Vstopnina v cerkev se ni pobirala že več kot desetletje. Po nekaj dneh je duhovnik Ambrožič zaradi ogorčenja javnosti popustil, a kmalu je sledil novi trik. Zaprli so cerkev in gostišče, ker naj bi se od 4. do 28. februarja 2007 vrstila obnovitvena dela. S cerkvene strehe naj bi padale opeke. In začela naj bi se obnova. Kamere slovenskih televizij, ki so obiskale nevarno območje na otoku, vsaj za zdaj kakšnih gradbenih odrov, delavcev ali strojev niso zaznale.

Čigav je otok

Blejski otok je, vse odkar je bila v Sloveniji uvedena denacionalizacija v naravi, jedro spora med državo oz. med ministrstvom za kulturo, ki je Blejski otok razglasilo za kulturni spomenik in naravno znamenitost, in RKC. Njej je bila v last vrnjena zgolj cerkev na otoku. RKC pa se s tem ne more sprijazniti. Spor se vrti okoli vprašanja, ali bo Blejski otok nacionalna ali cerkvena, posredno vatikanska last.

Končni razsodnik v sporu bo ustavno sodišče. Odvetnik Danijel Starman, ki v sporu zastopa RKC oziroma blejsko župnijo, nam je povedal, da ustavna pritožba za zdaj miruje, ker je o zadevi odločalo vrhovno sodišče. Toda kmalu bodo postopek na ustavnem sodišču spet obudili, saj je vrhovno sodišče nedavno ponovno razsodilo, da Blejski otok lahko pripada Sloveniji in njenim prebivalcem kot spomenik nacionalnega pomena. Vrhovno sodišče je lani v začetku leta presodilo, da je odločitev, da Blejski otok ostane v državni lasti, pravnomočna. Po poročanju Dnevnika je vrhovno sodišče konec lanskega leta zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je v zvezi z denacionalizacijo Blejskega otoka vložil vrhovni državni tožilec, svetnik Silvij Šinkovec. Gre za pravnika, ki v ekipi generalne državne tožilke Barbare Brezigar vodi strokovni center. Tožilec je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil zaradi poenotenja sodne prakse vrhovnega sodišča. Njen namen pa je bil preskus pravilne uporabe prava v javnem interesu.

Družba svetega Martina

RKC oziroma blejska župnija pa ob tem pravnem boju ni ostala praznih rok, trenutno namreč upravlja z objekti na otoku. V ta namen je duhovnik Ambrožič ustanovil Družbo sv. Martina, d. o., o., ki ima štiri zaposlene. Družba upravlja z gostinskim lokalom na otoku in s trgovino s spominki. Toda župnik Ambrožič ni kaj prida gospodar otoka. Leta 2005 je imelo njegovo podjetje po podatke iz iBON skoraj 27 milijonov tolarjev prihodkov (110.000 €) in 38 milijonov tolarjev odhodkov (160.000 €) na račun dela, blaga in storitev. Torej je leta 2005 pridelalo za 11 milijonov tolarjev izgube (50.000 €).

Ob tem je zanimiva vzporedna zgodba iz 1997, ko je župnija Bled samovoljno brez sodne odločbe izselila premičnine podjetja Veldes iz restavracije na otoku. Želeli so najeti drugega gostinca. Nekdanji najemnik otoške restavracije je zaradi škode s tožbo zahteval 30 milijonov tolarjev odškodnine (130.000 €), župnija pa od njega najemnino za leto 1997, pri tem pa se ni zganilo niti ministrstvo za kulturo, ki do sklepa ustavnega sodišča upravlja z Blejskim otokom. Proces na sodišču še ni končan.

Prav slabo otoško gospodarjenje je bilo tudi eden od interpelacijskih očitkov zoper kulturnega ministra Vaska Simonitija. Ministrstvo za kulturo pa je na te očitke odgovorilo, da bodo do odločbe ustavnega sodišča mirovali. Če otok ne bo vrnjen v naravi, bodo na ministrstvu naredili javni razpis in Blejski otok dali v zakup za četrt stoletja.

Zapiranje cerkve na Blejskem otoku nekateri razumejo kot izsiljevanje duhovnika, ki si želi, da bi od države ali občine dobil kaj denarja za obnovo. Blejski župan Janez Fajfar nam je povedal, da je bil pri uvedbi vstopnine zelo presenečen, saj mu župnik Ambrožič ob srečanju isti dan te sploh ni omenil. Župan upa, da se bodo glede odprtja in prenove objektov na otoku sporazumeli na sestanku. Sicer pa so bili nekateri deli objektov na otoku pred leti prenovljeni. Leta 2004 so prenovili stopnišče, za 67 milijonov tedanjih tolarjev (280.000 €), denar za obnovo je prispevalo ministrstvo za kulturo.

Duhovnik Ambrožič je bil na komercialni televiziji jezen tudi na svoje nadrejene, na ljubljansko nadškofijo, češ da od nje ni dobil še nič sredstev, sam pa nima nobenega denarja. Iz nadškofije so mu odgovarjali, da so postopki za dodeljevanje sredstev dolgotrajni.

A takšni odgovori so vseeno malo nenavadni. Ljubljanska nadškofija je lani prek svojega podjetja Metropolitana postala 96-odstotni lastnik Gozdnega gospodarstva Bled, sedaj pa so začeli postopek izključitve manjšinskih delničarjev. Vrednost gozdnega podjetja je okoli 6,5 milijona € (1,558 milijarde tolarjev). Kako to, da ima nadškofija denar, da prek svojega podjetja kupuje gozdno podjetje, denarja za obnovo ene izmed najbolj znanih slovenskih cerkva pa ni in ni? A vendar, morda gre pri vsem zgolj za potezo dobrega gospodarja. Na leto naj bi na otok prišlo 50-60.000 turistov. Če bi vsak prispeval 3 evre, bi bila župnija oz. Družba sv. Martina bogatejša za 150.000 € do 180.000 €. (36 mio SIT do 43 mio SIT).