Obvezno članstvo za majhne

Kritike aktualne oblasti na račun Gospodarske zbornice Slovenije so se začele že kmalu po prevzemu oblasti. V začetku junija lani je državni zbor tako sprejel novi zakon o gospodarskih zbornicah, ki naj bi v duhu s časom v prvi vrsti obvezno članstvo v gospodarskih zbornicah vseh vrst nadomestil s prostovoljnim. Predlog novega obrtnega zakona, ki so ga pripravili na ministrstvu za gospodarstvo, pa v nasprotju z vsemi načeli, ki jih je vlada izpostavljala v primeru GZS, ohranja obvezno članstvo v Obrtni zbornici Slovenije.

Po demontaži GZS naj bi spremembe doletele OZS, drugo največje gospodarsko interesno združenje v državi. Spremembe pa so v nasprotju s smernicami, ki jih je prinesel zakon o gospodarskih zbornicah. Ko je pripravljala teren za spremembe zborničnih sistemov, je nova vlada zatrjevala, da obstoječi zbornični sistem kaže vrsto slabosti. To je v javnosti predstavljala kot prepričanje širšega kroga vpletenih in ustvarila ugodno klimo za celovito sistemsko prenovo zborničnih sistemov. Zato je ministrstvo za gospodarstvo v letu 2005 sestavilo delovno skupino, da bi se našle kar najboljše možne rešitve. Analiza takratnega zborničnega sistema pa je vsebovala tudi predloge izboljšav v obliki štirih temeljnih scenarijev. Kot so zapisali v obrazložitvi pozneje sprejetih zakonskih sprememb, pa je "gospodarski kolegij sprejel odločitev o izbiri scenarija prostovoljnega članstva gospodarskih zbornic".

Takšno stališče je bilo sprejeto navkljub dejstvu, da je bilo glavno sporočilo omenjene analize zborničnega sistema, da lahko GZS tudi po prenovi ohrani obvezno članstvo. Analiza je vsebovala tri priporočila GZS, in sicer "celovito prenovo svojega delovanja v korist konkurenčnosti slovenskega gospodarstva", "pregleden akcijski načrt za izvajanje ključnih programov" in "učinkovit dialog z vlado v imenu gospodarstva prek obveznega članstva". Gospodarski kolegij vlade na čelu z ministrom Andrejem Vizjakom pa se je odločil drugače, za prostovoljno članstvo v gospodarskih zbornicah. Peter Puhan, vodja direktorata za notranji trg in vodja delovne skupine, ki je pripravila ministru nevšečne rešitve, je takrat zagotovil, da se bodo spremembe zborničnega sistema sprejemale v dogovoru z GZS, in še: "Zbornice ne želimo rušiti s šokom, saj je bilo v njej marsikaj tudi dobro. O spremembah bomo izvedli anketo med člani, ena od idej pa je denimo tudi postopna odprava obveznega članstva v zbornici, ki bi jo najprej zapustili mali podjetniki." Logično, prav manjša podjetja in s.p.-ji so imeli največje težave s plačevanjem članarine.

Zgodilo pa se je prav nasprotno, spremembe niso bile postopne, pač pa so GZS doletele čez noč. Točneje lani junija, ko je bil sprejet novi zakon o gospodarskih zbornicah. Tudi posledice nove zakonodaje so bile precej drugačne, kot so jih predvidevali reformisti. V dobrega pol leta se je iz GZS izčlanilo več kot 9000 podjetij, med njimi tudi kar nekaj velikih, kot so Telekom Slovenije, Gorenje, Mura, Kolektor, ter tudi vse večje trgovske družbe na čelu z Mercatorjem. Toliko o postopni odpravi obveznega članstva prek manjših podjetij.

Vendarle so iz GZS do sedaj večinoma izstopala manjša podjetja, ki si niso želela ali niso zmogla plačevati članarine. To pa si želi storiti tudi precej obrtnikov, ki ne zmorejo plačevati obvezne članarine Obrtni zbornici Slovenije. A minister Vizjak njim ni naklonil enake milosti, saj bo obrtni zakon tudi po temeljiti prenovi ohranil obvezno članstvo. Ob sprejetju predloga zakona o gospodarskih zbornicah na vladi januarja lani je minister Vizjak na tiskovni konferenci povedal: "Cilj zakona je zagotoviti demokratičnost združevanja gospodarskih subjektov v različne zbornice na prostovoljni osnovi." Zakaj tudi obrtniki torej nimajo pravice demokratičnega združevanja? Na ministrstvu za gospodarstvo so ohranili obvezni sistem zato, ker je tako pokazala raziskava: "Iz vsebine opravljene raziskave je razvidno, da je kar 68 odstotkov članov izjavilo, da obrtniki oziroma podjetniki potrebujejo nekoga, ki bi pred državo zastopal njihove interese, in da večina sodelujočih v anketi meni, da dosedanja zbornica uspešno zastopa interese obrti in podjetništva."

Raziskave so seveda eno, realnost pa pogosto drugo. Tu se ministrstvo sklicuje na raziskavo, v primeru GZS pa se ni oziralo na priporočila analize stanja v zborničnih sistemih. In če vemo, da so člani OZS predvsem manjši gospodarski subjekti, večinoma s.p.-ji, in če vemo, da tudi ostalih šestnajst zbornic na čelu s tretjo večjo zbornico, Kmetijsko-gozdarsko zbornico, ohranja obvezno članstvo, potem je možno ugotoviti le eno. Da so bile torej spremembe zborničnega sistema prek novega krovnega zakona o gospodarskih zbornicah izvedene z enim samim namenom, za potrebe rušenja GZS.