Dohodninske zmote

Velik odziv je povzročila nedavna ugotovitev računskega sodišča, da je slovenska davčna uprava za leto 2005 na eni strani zaračunala 73,7 milijona tolarjev (310.000 evrov) dohodnine preveč, na drugi pa za 17,9 milijona tolarjev premalo (70.000 evrov). Državni revizorji so to ugotovili, ko so preverjali učinkovitost in pravilnost delovanja informacijskega sistema Davčne uprave RS (Durs). Ob ugotovitvah, da davkarija pobira preveč denarja, so se pojavili namigi in vprašanja, kaj je z drugimi davki, ali so tudi njih pobrali preveč, in kaj se je dogajalo v preteklosti. Kljub na prvi pogled presenetljivim podatkom za davkoplačevalce pa je bil generalni direktor Dursa Ivan Simič zadovoljen.

A pri reviziji je šlo dejansko za njegovo malo zvijačo. Zakaj? Revizijo informacijskega sistema Dursa je zahteval prav on sam oziroma Durs. Zato pa je ceneje in bolj smotrno najeti državne revizorje kot kakšna draga zunanja revizorska podjetja. Ugotovitve revizorjev so bile tudi bolj ali manj pričakovane. Simič pa je s tem tudi uradno dobil potrditev o potrebnosti nakupa novega dohodninsko-informacijskega sistema, ki naj bi po predvidevanjih stal 25 milijonov evrov (6 milijard tolarjev). Tako nihče ne more stokati in godrnjati ob novem IT-vložku državne uprave.

Na Dursu so nam pojasnili, da napake, ki jih je ugotovilo računsko sodišče, niso tako strašne, kot se zdijo. Napake so ugotovili pri malce več kot 10.000 osebah, kar je glede na dejstvo, da je bilo lani izdanih približno 1.270.000 dohodninskih odločb, manj kot odstotek. Glavni krivec za napake pa je zastarel računalniški sistem, ki izhaja iz časov, ko se je računalniška revolucija komaj začenjala. Če bi kdo dejal, da dela na skoraj dvajset let starem računalniku, bi bil deležen le čudnih pogledov. Toda dohodnina slovenskih dohodninskih zavezancev se obračunava na približno toliko stari računalniški opremi. Na Dursu so nam povedali, da je sistem nastal konec 80. let skupaj z vsemi programskimi orodji. Vsa ta leta se je le popravljal in dopolnjeval, ni pa se praktično nič spremenil. Njegova največja težava je v tem, da je bil načrtovan v letih, ko so bile komunikacijske povezave še zelo slabe. Zato so naredili več avtonomnih sistemov, ki se počasi povezujejo med seboj.

V dobi širokopasovnega interneta najbrž ni treba posebej poudarjati, da je vse skupaj več kot zelo zastarelo. Na Dursu so v preteklosti razmišljali, da bi sistem zamenjali, toda do realizacije nikoli ni prišlo. Drugi sodobnejši sistemi, ki služijo pobiranju "novejših" davkov, kot je recimo davek na dodano vrednost (DDV), pa so na pregledu računskega sodišča dobili dobre ocene. Cena 25 milijonov evrov za nov informacijski sistem naj ne bi bila pretirana. Durs je namreč od leta 2001 do 2006 za IT-informacijsko tehnološke izboljšave namenil 36 milijonov evrov (približno 8,6 milijarde tolarjev), kar pa je le 0,06 % z davki pobranega denarja. Pri investiciji v novi sistem so izračunali, da se bo naložba povrnila že v manj kot sedmih letih.

Ob ugotovitvah računskega sodišča, da sistem za obračunavanje dohodnine precej šepa, se je razkrilo tudi dejstvo, da Durs pri obračunavanju in odmerah dohodnine sodeluje z zunanjim partnerjem, podjetjem RRC, d. d. Njuno sodelovanje ni nič novega, saj se s tem projektom skupaj ukvarjata že 17 let. RRC je naslednik nekdanjega Republiškega računalniškega centra, ki je najprej deloval v okviru Instituta Jožefa Stefana, nato se je osamosvojil in leta 1995 postal delniška družba. Sicer pa poleg Dursa sodelujejo še s številnimi drugimi državnimi ustanovami, kot so nekatera ministrstva in Banka Slovenije. RRC je bil z ugotovitvami računskega sodišča precej nezadovoljen, večina napak pa naj bi se zgodila v zadnjem obdobju, ko je prišlo do precej drastičnih sprememb pri zakonu o dohodnini in je bilo treba prilagajati precej zastarelo programsko opremo.

Računsko sodišče je sicer že v preteklosti opozorilo na domnevne nepravilnosti pri delovanju informacijskega sistema Dursa. Leta 2003 je tedanji predsednik računskega sodišča Vojko Antončič celo zahteval razrešitev nekdanjega direktorja Dursa Stojana Grilja (1. 1. 1999-15. 6. 2004). Griljevo delo pa je bilo tudi tokrat pod drobnogledom, saj so državni revizorji pregledovali delo Dursa od leta 2003 naprej. "Glede učinkovitosti informacijskega sistema DURS ni računsko sodišče ugotovilo nič novega. Glede pravilnosti delovanja IS pa je Računsko sodišče ugotovilo napake pri obračunu dohodnine po novi zakonodaji za leto 2005 in te ugotovitve posplošilo na vse obdelave in na celotno revidirano obdobje. To je unikum v revizijski stroki, ki si ga lahko privošči le inštitucija, nad katero je samo še modro nebo," je do tokratne revizije kritičen Grilj. "Že leta 2000 smo nadrejenim in javnosti povedali, da je IS DURS neučinkovit, ker je velik del tega sistema zastarel, v celoti gledano pa je IS razdrobljen, raznolik in nepovezan. To so kasneje potrdili tudi eksperti ameriške davčne uprave (IRS), s katerimi smo sodelovali na osnovi bilateralnega dogovora. Opozarjali smo na nevarnosti, do katerih lahko pride, in prosili za finančna sredstva za razvoj novega IS, ki pa jih nikoli nismo dobili. Če bi v državni upravi bilo vsaj malo podjetniške logike, bi nam v ta namen lahko dali vsaj 2,2 milijarde SIT, ki smo jih prihranili pri projektu uvajanja DDV v letu 1999."

O sodelovanju Dursa z RRC Grilj pravi, da so bili ujetniki lastnih napak, ki so bile po njegovem mnenju narejene na samem začetku tega sodelovanja v 80. letih. "RRC je namreč izvajal obdelave na naši programski opremi, namesto da bi izvajal te storitev na svojih programih. Zaradi takega koncepta je bil onemogočen razvoj te programske opreme. Načrtovali smo, da jo bomo kupili ali sami razvili in vse obdelave izvajali na DURS. Zaradi pomanjkanja resursov smo pri tem le delno uspeli, kot na primer pri DDV, registru, Vies, E-davkih in še pri nekaterih drugih aplikacijah, v preostalem delu pa ne, zato je razmeroma veliki del obdelav ostal še naprej na RRC. Spremembe predpisov so zahtevale spremembe naših zastarelih programov. Pri spreminjanju programov smo imeli težave s s togimi predpisi, saj so nekateri razlagali, da bi za te namene morali objaviti javne razpise. To pa bi pomenilo, da bi prišlo do zastojev in zloma sistema. V takšnih razmerah pa je popravljanje programske opreme prineslo nove nepredvidljive težave pri delovanju programske opreme same."

Vse težave naj bi rešili z novim informacijskim sistemom. Generalni direktor Dursa Ivan Simič pa je razkril, da si želijo odkupiti že preizkušen sistem, ki bi v treh letih deloval na vseh davčnih področjih. Na razpisu bodo iskali ponudnika, katerega sistem že deluje v davčnih upravah v vsaj dveh državah z različnimi sistemi. Kar naj bi pomenilo, da se bodo po računalniško znanje odpravili v tujino. Tako kot so se po svojo novo davčno svetovalko Vido odpravili na Švedsko. Čeprav naj bi bilo dovolj tovrstnega znanja tudi v Sloveniji. Želja po preizkušenem sistemu v vsaj dveh državah pa je tudi napoved konca dolgoletnega sodelovanja RRC in Dursa na področju dohodnine, čeprav naj bi si ta po mnenju nekaterih v vseh teh letih nabral veliko znanja in izkušenj.