Na Kosovo brez omejitev

Februarja lani so se obrambni ministri zveze Nato srečali na dvodnevnem neformalnem sestanku na Siciliji. Ker so takrat vihrali globalni protesti muslimanov, so obrambni ministri navrgli komplimente odzivnosti Natovih stalnih enot, ki so recimo v Afganistanu uspešno ukrepale zoper razjarjene muslimanske demonstrante. Slovenski obrambni minister Karl Erjavec se takrat na Siciliji ni mogel veseliti komplimentov, saj slovenski vojaki takrat zaradi nacionalnih omejitev niso smeli posredovati v civilnih nemirih. Obrambni minister je zato pred kamero nacionalne televizije napovedal spremembo domače zakonodaje, saj po takratnih besedah Erjavca "v našem pravnem redu vojska nima pristojnosti, da bi posredovala v primeru nekega nemira ali javnih demonstracij, ampak je to pristojnost civilne policije".

Ministra smo nekaj dni pozneje prosili za dodatno utemeljitev načrtovanih sprememb zakonodaje in z ministrstva so takrat poslali odgovor, v katerem so zapisali, da je "za današnje misije značilno, da klasične vojaške naloge, pri katerih je najbolj pomembna vojaška moč, postajajo vse bolj 'policijske'. Gre za ukrepanja ob različnih vrstah neredov nemirov in nasilja, kontrole etničnih meja, nadzor nad premičnimi kontrolnimi točkami, rutinske kontrole oseb in vozil, patruljiranje, pridobivanje različnih vrst informacij, preprečevanje ilegalnih migracij ...". Kot so pred letom dni sporočili iz Morsa, so mnoge države v okviru KFOR sicer že odstranile nacionalne omejitve, ki bi jim preprečevale tovrstne dejavnosti, zato bi morala tudi Slovenija, "kar se tiče njene prisotnosti na Kosovu, razmisliti o odpravi nacionalnih omejitev pri izvajanju nalog pri omenjenih posredovanjih, ki izvirajo iz pravnega reda naše države. Ta namreč določa, da lahko omenjene naloge izvaja izključno civilna policija". Po eno leto starem načrtu Morsa bi to dosegli "s spremembami in dopolnitvami zakona o obrambi in v predlaganem novem zakonu o službi v Slovenski vojski. Tako predlagane spremembe bi omogočile, da bi pripadniki SV, ki delujejo v mednarodnih misijah, lažje opravljali navedene naloge tudi v odnosu do drugih držav članic, ki sodelujejo v teh misijah".

Leto dni pozneje je Slovenija poslala na operacijo na Kosovo svoj 10. bataljon, ki bo s svojimi šesto pripadniki naš do sedaj največji kontingent v tujini. Delovali naj bi v sestavi namenskih sil Zahod, ki ga poleg našega sestavljata še španski in italijanski bataljon. Naši vojaki bodo nastanjeni v bazi Villagio Italia v Peći, podrejeni pa bodo ukazom italijanskega generala.

Kot kažejo trenutne razmere na Kosovu, bodo imeli slovenski vojaki veliko dela predvsem z nadzorom t. i. civilnega področja, saj po smrti dveh protestnikov v Prištini nadaljnje nemire na Kosovu obljublja tako albansko gibanje Samoopredelitev, ki že napoveduje nove proteste, kot tudi srbska stran z uradno podporo beograjskega političnega vrha, ki je sprejela vladno resolucijo o Kosovu, v kateri nasprotuje načrtu namestnika posebnega odposlanca ZN za Kosovo Marttija Ahtisaarija. Ob morebitnih novih uličnih nemirih pa slovenske vojake na Kosovu ne bodo omejevale nikakršne nacionalne omejitve. Kot je pred časom v glasilu Morsa povedal poveljnik PSSV brigadir Alan Geder, bodo odslej lahko "naši pripadniki na Kosovu ukrepali tudi ob množičnih nemirih proti civilistom, česar prej zaradi nacionalnih omejitev niso smeli. Poveljniki na območju operacije nočejo dodatnih nacionalnih omejitev, ki so bile v nekaterih primerih celo take, da enote ni bilo mogoče uporabljati za nobeno pomembnejšo nalogo, ki je predpisana s poveljem za delovanje". Ker je obrambni minister pred letom dni zatrjeval, da je treba za takšno razširitev pristojnosti naših vojakov spremeniti del slovenske zakonodaje, smo ministra vprašali, ali je prišlo do napovedanih zakonskih sprememb. Kljub temu da smo na ministrstvo poslali tudi zgornje citate o nujni predhodni spremembi zakonov, na Morsu svojih leto dni starih izjav niso želeli komentirati. Sporočili so nam le, da do napovedanih sprememb ni prišlo. Prav tako v svojem odgovoru Mors ni več omenjal konkretnih situacij, kjer bi morala vojska posredovati tudi med civilnimi prebivalstvom, saj nam je njihova služba za stike z javnostjo sporočila, da bodo "pripadniki Slovenske vojske kot del sil KFOR pri opravljanju nalog v okviru mandata za izvršitev posamezne naloge pooblaščeni tudi za uporabo potrebne sile, ki ni omejena zgolj na silobran oziroma skrajno silo". Nekdanje javne ministrove zaveze o tem, da je za razširitev pristojnosti delovanja slovenskih vojakov v tujini potrebna sprememba domače zakonodaje, so očitno pozabljene in se bodo v arhivih zapisale le kot še ena v vrsti spremenjenih stališč in utemeljitev ministra Erjavca. O nacionalnih omejitvah je prejšnji teden na tiskovni konferenci govoril tudi premier Janez Janša, ki je zmanjšanje nacionalnih omejitev utemeljil z odločitvijo vrha zveze Nato v Rigi. Kot je povedal premier, "je bila tam sprejeta odločitev, da države članice NATO čimbolj zmanjšajo t. i. nacionalne omejitve pri uporabi enot, ki jih prispevajo v NATO mirovne operacije. Slovenija je spoštovala to odločitev in to smo pač naredili zavestno". Predsednik vlade je tako kot pristojni minister pozabil povedati, da Slovenija svojih nacionalnih omejitev ni spremenila, ampak je spremenila le stališče do tega, da jih sploh mora.