Koalicija za obsodbo komunističnih sistemov

Nemčija kot predsedujoča Evropski uniji (EU) si želi, da bi pod njenim vodstom sprejeli protirasistično in protiksenofobično zakonodajo, na podlagi katere bi nestrpneže lahko spravili v zapor od enega do treh let. Toda Nemčija za zdaj nima pretirane sreče, saj si ksenofobijo in rasizem vsaka članica EU razlaga po svoje. Tudi Slovenija oziroma pravosodni minister dr. Lovro Šturm. Na zadnjem zasedanju pravosodnih ministrov sredi februarja se je med predlogi, kaj vse bi moralo biti omenjeno v tej zakonodaji, znašel tudi estonski predlog o kaznivosti komunističnih simbolov in obsodbi zločinov totalitarnih komunističnih sistemov, ki bi jih morali obravnavati enako kot zločine drugih totalitarnih političnih sistemov. Minister Šturm je po zasedanju povedal, da Slovenija podpira estonski predlog. "Temeljni namen osnutka estonske deklaracije je obsodba zločinov totalitarnih komunističnih sistemov. Osnutek obsoja zločine proti človeštvu, vojne zločine in genocid, ki so jih zagrešili totalitarni komunistični režimi v Srednji in Vzhodni Evropi. Osnutek deklaracije izpostavlja pomen zgodovinske zavesti kot enega od pogojev preprečevanja podobnih zločinov v prihodnosti. Predlog deklaracije se pri tem sklicuje na resolucijo 1481 (2006) o potrebi po mednarodni obsodbi zločinov totalitarnih komunističnih sistemov, ki jo je parlamentarna skupščina Sveta Evrope sprejela 25. januarja 2006," so nam na pravosodnem ministrstvu obrazložili slovensko podporo. Sicer pa ni šlo za neko formalno razpravo, temveč so pravosodni ministri EU o predlogu okvirnega sklepa o boju zoper rasizem in ksenofobijo razpravljali le na "delovnem kosilu".

Toda minister Šturm ni povedal, da je Slovenija skoraj edina država EU, ki podpira enačenje komunističnih zločinov z nacističnimi. Poleg Slovenije so po poročanju EU Observerja estonski predlog deklaracije podprli le še Poljaki. Druge članice EU, tudi nekatere s komunistično preteklostjo, se z estonskim predlogom po poročanju nekaterih medijev niso strinjale. Slovaški pravosodni minister je recimo opozoril, da se komunistični in nacistični zločini ne morejo izenačevati. Estonija je zaradi svoje ekstremne protikomunistične drže deležna več kritik kot pohval. Rusija pa naj bi celo zagrozila z uvedbo sankcij proti Estoniji. V estonskem parlamentu je v razpravi osnutek precej sporne zakonodaje, na podlagi katere naj bi odstranili vse spomenike iz obdobja Sovjetske zveze. Zaradi tega so si Estonci prislužili obtožbe, da imajo pri njih neofašistični režim.

Ali Šturmovo strinjanje z estonsko deklaracijo pomeni, da ima Slovenija uradno stališče, da so nacistični in fašistični zločini enakovredni tistim, ki so jih zagrešili drugi totalitarni režimi, in da Slovenija podpira prepoved uporabe komunističnih simbolov v javnosti? "Predlog deklaracije poudarja potrebo po enakem obravnavanju zločinov, ki so omenjeni v deklaraciji in ki so jih zagrešili totalitarni politični sistemi. Načelo enakega obravnavanja je eno temeljnih načel v pravu. Slovenski kazenski zakonik ne inkriminira gole uporabe simbolov v javnosti. Tudi slovenski prekrškovni predpisi ne poznajo take prepovedi uporabe simbolov v javnosti. Ministrstvo za pravosodje v normativnem načrti ne predvideva tovrstne zakonodajne spremembe," pravijo na pravosodnem ministrstvu.

Prav zaradi takšnih nenavadnih predlogov, da bi morali celo prepovedati uporabo komunističnih simbolov (ni sicer jasno, ali le srp in kladivo ali tudi rdečo zvezdo, ki je med drugim zaščitni znak multinacionalne pivovarne Heineken), ima nastajajoča EU-zakonodaja, ki je uperjena proti skrajnim desničarjem, velike težave. Ne nazadnje komunistične stranke nikjer v EU niso prepovedane. V Italiji in na Cipru so celo del vladajoče koalicije in najbrž bi zahtevale zavrnitev evropske zakonodaje, ki bi prepovedovala uporabo njihovih strankarskih simbolov.

Predlog o prepovedi komunističnih simbolov pa je še toliko bolj nenavaden zaradi dejstva, da so iz predloga protisovražne zakonodaje pred časom umaknili prepoved uporabe nacističnega simbola svastike. Predlogi morebitne prepovedi uporabe svastike so naleteli na hud odpor v Veliki Britaniji, kjer so hindujske orgnizacije organizirale pravo protikampanjo. Svastika je po hindujskem verovanju simbol miru, ki so ga nacisti pač zlorabili za svoje zle namene.

Nemški predlog naj bi sicer sankcioniral tudi zanikanje holokavsta, kar je v zadnjem času precej priljubljena tema, ki je ne prakticira le iranski predsednik Ahmedinedžad, temveč so enakega mnenja tudi nekateri EU-politiki. Prav pri zanikanju holokavsta se je spet zapletlo, saj predlogu najbolj nasprotuje Velika Britanija, ki v tem vidi posege na področje svobode govora. Razen če se zanikanje holokavsta izrecno ne uporablja za širjenje sovraštva. Zanikanje holokavsta pa je sicer zakonsko prepovedano v Avstriji, Nemčiji, Španiji, Belgiji in Franciji.

Poleg kazni za zanikanje holokavsta naj bi bile v novi evropski zakonodaji, naperjeni proti sovraštvu, zagrožene minimalne kazni od enega do do treh leta zapora za javno spodbujanje nasilja, sovraštva, ksenofobije, verske in rasne nestrpnosti, med to naj bi sodilo tudi razdeljevanje propagandnega gradiva. Enake sankcije naj bi doletele tudi tiste, ki bi javno zanikali ali trivializirali zločine proti človeštvu, vojne zločine, genocide, zločine, ki jih je definiralo nuernberško sodišče ...