Spolitizirana dikcija Barbare Brezigar

Generalna državna tožilka je svojo drugo izjavo za javnost glede nezakonitosti policijskega nadzora nad družino Strojan spremenila. To je storila naknadno in anonimno, torej brez dodatnega obvestila. V prvi verziji se ji je pripetila grda napaka, ko se je sklicevala na neobstoječi zakon, na kar jo je opozoril zapis v Mladini. Ob tej prvovrstni strokovni blamaži tožilke pa ji z naknadnim posegom v svoje javno objavljeno besedilo ni uspelo popraviti še kakšnega lapsusa več. V obeh komunikejih, namenjenih predvsem pojasnjevanju zaradi poizvedbe varuha človekovih pravic o sumu storitve kaznivega dejanja v primeru policijskega nadzora, se ji zareče toliko diskvalifikacij, da ob njihovi vsebinski nedopustnosti ne moremo verjeti niti v njihovo naključnost.

Naštejmo jih po vrsti: "Na koncu želimo opozoriti na nevarno prakso nespoštovanja institucij pravne države in nepriznavanja pristojnosti tem institucijam, ki jim jih daje ustava in zakon." (26. 1. 2007) Torej: kdor poizveduje za kršitvijo in zahteva tožilsko oceno, širi nevarno prakso nespoštovanja in ne priznava pristojnosti institucijam? Hanžek je vendar zahteval pojasnilo glede suma storitve kaznivega dejanja!

Gremo dalje: "Policija je dolžna ukrepati, ko je ogrožen javni red in mir, ko so ogrožena življenja, varnost in premoženje. To je njena naloga, ki je določena v zakonu. Preprečevanje izvajanja teh nalog in lahkotno obtoževanje brez konkretnih podatkov, ki želi imeti za posledico slabo funkcioniranje policistov v kritičnih situacijah, je najmanj toliko nevarno, kot je nevarno nereagiranje na morebitne zlorabe pooblastil." (26. 1. 2007) Torej: varuh s svojo poizvedbo preprečuje izvajanje teh nalog, lahkotno obtožuje in si želi slabega funkcioniranja policistov. Vse to je nevarno. Hanžek je z zakonsko določenimi pristojnostmi varuha s svojimi opozorili nevaren?

V drugi izjavi ni nič bolje: "Tako nestrpno in izkrivljeno prikazovanje naših ugotovitev s strani Varuha, ki kljub tem pojasnilom trdi, da se tožilstvo sklicuje na podzakonske predpise in ne na zakon, ni vredno tako pomembne institucije pravne države, kot je Varuh človekovih pravic." (30. 1. 2007) Torej: varuh ravna nestrpno in je nevreden institucije varuha?

Urad generalne državne tožilke je prekosil samega sebe: dve kratki izjavi in sedem arogantnih "ad hominem" obtožb - širjenje nevarne prakse, nepriznavanje pristojnosti, preprečevanje izvajanja nalog, lahkotno obtoževanje, želja po slabem delu policistov, nestrpnost in nevrednost institucije varuha! In kot da to ne bi bilo dovolj, nekaj tednov pozneje Brezigarjeva znova ponovi že zimzeleno tezo o "nestrpnem Hanžku", to pot do tožilstva! Ne preveč originalno: pred tem so ga za nestrpnost in širjenje sovražnega govora obtožili Janša, minister Zver, poslanec Grims ... Ker ob tem gotovo ni imela v mislih profane rabe v smislu "nepotrpežljivosti", bi pričakovali, da končno pojasni, po kateri pravni kvalifikaciji lahko varuhovo naslavljanje na tožilstvo velja za nestrpno in katero njegovo ravnanje šteje za takšno. Če njen urad deluje strokovno, potem z uporabo pravne terminologije gotovo ne bo imel težav; čisto mogoče je, da politiki niso zavezani pojasnjevati svoje lahkotne rabe pojmov s sicer jasnimi definicijami, pri sodni veji oblasti pa z odsotnostjo razlage ne smemo biti zadovoljni.

Obe citirani besedili sta sicer vredni podrobnejšega pregleda še iz drugih razlogov in načina argumentacije. Pomembnejše je tole: sedemkratno pomnožena diskreditacija varuha posredno ne le daje prav tistim, ki dvomijo o prepričljivosti pojasnil tožilstva o policijskem nadzoru romske družine (torej v tem primeru Hanžku), temveč obenem takšna gesta manifestira, da je vrhovno državno tožilstvo udomačilo manipulativne geste oblastnikov. S tem je uporabilo že znano dikcijo aktualne oblasti, jezik diskvalifikacij kot njen modus vivendi. To neposredno še ne dokazuje, da je ravnanje ge. Brezigar spolitizirano, o tem bomo presojali iz naslednjih dejanj, ko bo nabor reakcij pestrejši. Prav nič zadržano pa uporablja takšen jezik. Res je sicer, da je Hanžek tožilstvo mimogrede obtožil dvojnih meril pri upoštevanju kazenskih ovadb v primeru Jelinčič, vendar to ni bil predmet zahteve, naslovljene nanj. Politična dikcija zmerjanj "ad hominem" tožilki pač ne pristoji, zato bo njena nadaljnja raba že dokazovala tisto, česar se v Sloveniji vsi najbolj bojimo: da totalitarizem novih vladarjev skrbi za brisanje meja med posamičnimi vejami oblasti ali celo za njihovo stapljanje v eno samo.