Premladi in prestari

Kdo so ljudje, ki jim pravimo socialno izključeni? Ne gre le za tiste, ki živijo na robu družbe. Ne gre le za starejše in brezposelne. Socialna izključenost doleti tudi tiste, ki na prvi pogled živijo dobro. Recimo mlade, ki so visoko izobraženi. Pa jim nikakor ne uspe dobiti službe. Če pa jo že dobijo, si s plačo ne morejo privoščiti, da bi zaživeli na svojem. Svojega stanovanja si preprosto ne morejo kupiti. Družinsko življenje prestavljajo na vse poznejša leta. Tudi starejša generacija, ki je tik pred upokojitvijo, na prvi pogled živi dobro. V resnici pa so mnogi med njimi tarča šikaniranja. Delodajalci jih imajo za neuporabne, ker naj bi bili prestari in neusposobljeni za delo v današnjih razmerah.

A kako je sploh mogoče, da so iz družbe izključeni tudi tisti, ki so sposobni, zdravi, ki so praviloma celo na vrhuncu moči? Zakaj delodajalci preprosto ne znajo izkoristiti njihovega potenciala?

Najbolj izkoriščana generacija

"Prav sram me je. Sploh si ne predstavljam, da bi bila še en mesec brez dela. Preprosto nisem človek, ki bi bil lahko brez dela ... To je trpljenje," po treh mesecih brezposelnosti ugotavlja 27-letna Jasmina. Odkar je končala študij socialnega dela, službe zanjo ni. Pa čeprav si je prek študentskega servisa pridobivala izkušnje že v dveh ljubljanskih agencijah za plačilni promet, na davčnem uradu v Šiški, v vladni službi za lokalno samoupravo, na šolskem ministrstvu ... Med študijem je kot prostovoljka med drugim spoznavala tudi delo v šišenskem centru za socialno delo, v dveh domovih za starejše občane in na Inštitutu za rehabilitacijo. A zdaj, ko je študij za njo in bi se morala postaviti na lastne noge, je ne želijo nikjer. "Napisala sem že dobrih 100 prošenj, prijavila sem se na vse razpise na zavodu za zaposlovanje, toda žal ni bilo nobenega pozitivnega odziva. Šla sem tudi od vrat do vrat. Nekje so mi rekli, da nimajo denarja za pripravnike. Drugje so rekli, da denar ni ovira, a me vseeno ne bodo vzeli. Problem je v tem, da ti nihče ne da niti priložnosti, da bi pokazal, da znaš delati." Včasih pomisli, da imajo njene sošolke iz srednje šole že osem let delovne dobe in dva otroka. Sama živi doma, pri starših. O nakupu stanovanja sploh ne more razmišljati.

Vesna je diplomirala iz sociologije. Med študijem je prek študentskega servisa opravljala najrazličnejša dela, po diplomi pa ji nikakor ni uspelo dobiti redne zaposlitve. "Na zavodu za zaposlovanje sem bila prijavljena eno leto in v tem času mi niso ponudili niti enega dela. Najhuje je, če nikogar ne poznaš in si prepuščen sam sebi," se spomni. Sama se je prijavljala na razpise, delo je iskala prek Uradnega lista, po internetu, bila je prijavljena na agenciji, poslala je več kot 100 prošenj. Povabili so jo na kakšnih deset razgovorov, a ti niso bili uspešni. "Odgovor je bil vedno isti. Da si neustrezen, da ne izpolnjuješ pogojev, včasih celo niso izbrali nobenega od prijavljenih kandidatov." Zdaj sicer ima službo. Na centru za socialno delo je dobila pripravništvo za obdobje enega leta. Vprašanje pa je, kaj bo, ko se leto izteče.

Jasmina in Vesna se zavedata, da še zdaleč nista edini predstavnici mlajše generacije, ki imata težave pri vstopanju na trg dela. Ob koncu januarja je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih skoraj 80.000 brezposelnih oseb. Med njimi jih je bilo 15.134 mlajših od 26 let. Še dodatnih 10.000 brezposelnih je starih med 26 in 30 let. Brezposelnost mladih je torej resen problem. Prizadene največ tistih, ki imajo nizko stopnjo izobrazbe, pa tudi vse več tistih, ki so visoko izobraženi.

A ne gre le za brezposelnost. Težave imajo tudi tisti mladi, ki jim uspe dobiti zaposlitev. Polovica mladih do 29. leta starosti je zaposlena za določen čas ali za polovični delovni čas. Ali pa imajo v pogodbi o zaposlitvi zapisano kar kombinacijo obojega. Res je sicer, da je zaposlovanje za določen čas bolj fleksibilno in da delodajalcu hkrati omogoča, da preveri, ali so njegovi delavci sposobni, ter da izbere tiste, ki mu najbolj ustrezajo. A na delavce lahko takšne delovne razmere učinkujejo tudi destimulativno. Sploh če je njihova plača ob tem zares nizka. Ob vsem tem se socialna varnost, ki naj jim bi jo prinesla zaposlitev, pač ne zdi več tako gotova. Strah pred prihodnostjo je še toliko večji v primeru, ko delodajalci, ki jim je škoda celo stroškov, ki jih prinaša zaposlitev za polovični delovni čas, mladim kot edino možnost ponujajo delo na črno. Prek sposojenih študentskih napotnic. Kam vodi vse to? "Seveda so take težave eden od ključnih dejavnikov tudi pri odločanju o drugih pomembnih odločitvah, kot so podaljšano bivanje pri starših, poznejše odločanje o ustanovitvi družine in rojevanje otrok," je prepričan dr. Miroljub Ignjatović, ki na Fakulteti za družbene vede poučuje planiranje kadrov, trg delovne sile in zaposlovanje.

Na zaposlovanje mladih sicer vpliva kar nekaj dejavnikov, pomembno mesto med njimi pa zaseda spodbujanje izobraževanja na terciarni ravni. "Gre predvsem za problem neusklajenosti smeri in hitrosti gospodarskega razvoja s smerjo in predvsem hitrostjo razvoja terciarnega izobraževanja," ugotavlja dr. Ignjatović. Velike zasluge za to, da je število študentov tako naraslo, ima politika. Nacionalni program visokega šolstva Republike Slovenije iz leta 2002 je recimo za enega od ciljev predvidel, da bi do leta 2005 delež prebivalstva z višjo, visoko in podiplomsko izobrazbo povečali na 25 odstotkov. Isti dokument je še napovedal, da bi v tem desetletju povečali deleža prebivalstva, zlasti mladih generacij, v terciarnem izobraževanju na okrog 35 študentov na 1000 prebivalcev in da bi se na različne oblike študija vpisala polovica vsakokratne generacije. Vse to spodbuja tudi bolonjska reforma visokega šolstva. A takšnih načrtov ni mogoče kar čez noč prevesti v prakso, saj delovnih mest za vse visoko izobražene preprosto ni. Konec januarja je bilo denimo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 2.238 brezposelnih oseb s končano višjo strokovno šolo. Še 5.292 brezposelnih oseb je imelo končano visoko strokovno šolo, univerzitetni študij ali magisterij. Med njimi je bilo največ ekonomistov, pravnikov in organizatorjev dela. "Slovensko gospodarstvo trenutno ni sposobno absorbirati povečanega števila mladih, ki se odločajo za študij ali končujejo kateri koli študij na terciarni ravni," pravi dr. Ignjatović, ki v primeru, da bo šlo tako naprej, napoveduje dvoje. Prvič, da bo stopnja brezposelnosti mladih diplomantov še večja. In drugič, da bo vse večja tudi podzaposlenost mladih - kar pomeni, da se bo vse več mladih diplomantov znašlo na delovnih mestih, ki ne ustrezajo njihovi izobrazbi ali sploh smeri študija.

Kako obsežen generacijski problem imajo mladi na trgu dela, priča podatek, da se s povsem istimi težavami danes srečujejo tudi že nekaj-čez-30-letniki. "To je tako stresno," pravi predstavnica te generacije, ki si svojega imena ni upala razkriti. "In starejši ko si, težje je." Študirala je pravo, a ga ni dokončala, tako ima peto stopnjo izobrazbe in je kvalificirana za delo v administraciji. Dolga leta je, kot pravi sama, "mešetarila s študentskimi napotnicami". Njena delovna knjižica pa je medtem ostajala popolnoma prazna. Uradno torej nima nikakršnih delovnih izkušenj. "Ko sem se prijavila na zavod, sem si mislila, da bom glede na to, da sem komunikativna in da zelo dobro obvladam računalnik, delo dobila brez težav. Pa ni bilo tako." Prvo razočaranje je bil že sam zavod za zaposlovanje, kjer je tistim iskalcem zaposlitve, ki ne poznajo nikogar, pravzaprav namenjeno le majhno število prostih delovnih mest. Sama je poslala 77 prošenj za delo v odvetniški pisarni ali na sodišču, povabili so jo na šest razgovorov. Izkazalo se je, da delodajalci iščejo nekoga, ki bo multipraktik in prostovoljec v eni osebi. "Delodajalci hočejo supertajnice, ki bi delale še za čim nižjo plačo. Zahtevajo znanje, ki ga ima 7. stopnja izobrazbe, a raje zaposlijo nekoga s 5. stopnjo izobrazbe, ker mu dajo lahko nižjo plačo." Poleg tega delodajalci včasih postavljajo nemogoče zahteve. V neki odvetniški pisarni je morala na testiranju za delovno mesto tajnice prevajati strokovne tekste s področja prava iz slovenščine v angleščino. Toliko, da niso zahtevali, da bi morala sama pisati še izvršbe. A trud na koncu le ni bil zaman. Po dveh letih in štirih mesecih aktivnega iskanja službe ji je uspelo tik pred objavo tega članka vendarle dobiti zaposlitev.

Prezgodaj odpisana generacija

Nepravično bi bilo sicer, če bi trdili, da ima težave le najmlajša generacija. Danes prihaja na trgu dela do splošne zaostritve razmer, ki ne prizadenejo le mladih, ampak vse generacije. "Gre za to, da so vsi zaposleni pod pritiskom, da v primeru, če ne zadovoljijo pričakovanj delodajalca, lahko izgubijo službo," opozarja dr. Ignjatović.

Dodaten pritisk na trgu dela povzročajo demografska gibanja. Dejstvo je, da se v Sloveniji število otrok zmanjšuje. Delež starega prebivalstva se povečuje. Kako pa je s tistimi, ki sodijo nekam vmes? Delež delovno sposobnega prebivalstva se za zdaj še ne zmanjšuje, a vprašanje je, do kdaj bo tako. "Zaradi relativno velikih demografskih izgub v času obeh vojn je ta proces danes še počasen, lahko pa postane kritičen že v naslednjem desetletju, ko bodo začele vstopati v kontigent starega prebivalstva številčne povojne generacije in se bodo obenem zaradi nizke rodnosti po letu 1980 zmanjševali kontigenti otrok ter delovno sposobnega prebivalstva," pravi Jana S. Javornik, odgovorna urednica publikacije Socialni razgledi, ki jo je konec lanskega leta izdal vladni urad za makroekonomske analize in razvoj. Težav, ki jih prinaša staranje populacije, ne morejo rešiti niti migracije, saj je število priseljencev razmeroma nizko, stari so okoli 30 let, pa tudi njihova rodnost je nizka. Zaradi vsega tega je v zadnjem času spet veliko govora o tem, da bi morali delavce, ki so trenutno na trgu dela, na njem obdržati čim dlje časa.

Realnost pa je povsem drugačna. Po podatkih iz leta 2005 je bilo v celotni EU v povprečju zaposlenih 42,3 odstotka generacije, ki ima med 55 in 64 let. Pri nas pa je bilo zaposlenih le pičlih 30,7 odstotka te generacije. In ne samo to. V Sloveniji je zaposlenost starejših delavcev celo tako nizka, da sta za nami med vsemi državami EU uvrščeni samo še Poljska in Slovaška. Res je sicer, da se po podatkih Ankete o delovni sili stopnja aktivnosti in tudi delovne aktivnosti generacije med 50 in 64 let počasi povečuje. A pozor, rast gre predvsem na račun tistih, ki imajo manj kot 55 let.

Zakaj je v Sloveniji zaposlenost starejših tako nizka? En razlog je gotovo v zgodnjem upokojevanju, ki je pravzaprav že slovenska tradicija. Lani je povprečna upokojitvena starost za moške znašala 60 let in 4 mesece, za ženske pa le 57 let in 2 meseca. Specifične so tudi razmere na trgu dela. Pri nas je recimo še vedno razvita industrija, kjer se delavci zaposlujejo prej in so tudi prej izčrpani. "Drugi razlog pa je ta, da se bolj fleksibilne oblike zaposlovanja za to starostno skupino zelo težko uveljavljajo. Npr. izjemno malo je delnih upokojitev, ko posameznik dela za polovični delovni čas in prejema tudi polovično pokojnino," pravi dr. Tine Stanovnik z Ekonomske fakultete, ki je bil nosilec raziskave Socialno-ekonomski položaj upokojencev in starejšega prebivalstva v Sloveniji iz leta 2002. Tudi dr. Ignjatović se strinja, da menedžerji le redko posegajo po novih oblikah zaposlovanja, ki bi omogočile tudi zaposlovanje ali ohranjanje zaposlitve starejšim delavcem, pa čeprav jih je na voljo kar nekaj. Od delitve delovnega mesta do zaposlovanja s skrajšanim delovnim časom, odloženega ali delnega upokojevanja, mentorstva ...

Namesto tega imajo delodajalci delavce, ki dopolnijo 50 let, pogosto že za neuporabne. Ali vsaj za okorele. Med starejšimi delavci je pogosto slišati, da delodajalec ne investira več vanje, v njihovo izobraževanje, da jim ne nalaga več zahtevnejših del ... Ker drugi v njih ne vidijo več potenciala, tudi sami ne investirajo več vase. Mnogi si tega tudi ne morejo privoščiti, saj so naložbe, kakršna je recimo tečaj računalništva, za marsikoga preprosto predrage. Tako se mnogim starejšim delavec zdi, da je vse, kar jim preostane, le še to, da počakajo na minimalno starost za upokojitev. O tem so pogosto še toliko bolj prepričani tisti, ki so v zrelih letih ostali brez službe. Starejšim brezposelnim, ki izgubijo službo, namreč le redko uspe dobiti novo zaposlitev.

Zakaj konkretno pride do tega, da si starejši želijo čim prejšnje upokojitve? "To ni nekaj, kar sem načrtoval," pravi eden izmed predstavnikov te generacije, ki je zaposlen v podjetju, ki se ukvarja s predelovalno dejavnostjo. Sam ne dela v proizvodnji, temveč je pisarniški delavec. V zadnjih nekaj letih je v nenehni bojazni, ali bo obdržal delovno mesto. Pred leti je bil že degradiran na nižje delovno mesto. Podjetje je v težavah, ves čas se govori o racionalizaciji, tudi o odpuščanju. Sam je prepričan, da bi se delodajalci med prvimi želeli znebiti tudi njega, pa čeprav si je v treh desetletjih letih nabral veliko izkušenj, tudi znanja o svoji panogi, za katerega delodajalec morda sploh ne ve, da ga premore. Ima sicer srečo, da ga zaradi starosti ščiti delovna zakonodaja in ga delodajalec ne more kar postaviti na cesto. Kljub vsemu edino rešitev iz začaranega kroga vidi v čimprejšnji upokojitvi. Manjka mu še slabih pet let.

Obstajajo pa tudi nasprotne zgodbe. Herman Graber pravi, da se je upokojil proti svoji volji. "Zaposlen sem bil na pošti in želel sem še delati. A šefu si pač najbolj zoprn, če imaš lastne argumente." To, da se država zavzema za čim daljšo zaposlenost starejših, v praksi pa je situacija povsem drugačna, se mu zdi povsem dvolično. Tudi zato je zelo kritičen do tistih, ki trdijo, da je vse večje število upokojencev naš največji problem. Razvil je celo posebno teorijo: "Danes en računalnik, tako na povprek rečeno, nadomesti več deset knjigovodkinj ali drugih 'pisarniških' delavcev. Vsi ti stroji ali ves ta razvoj povečuje delovno učinkovitost in zmanjšuje potrebo po delavcih. Zato vidim največji problem pravzaprav v propagiranju večjega števila rojstev."

Kakorkoli že. Za izključenostjo starejših delavcev in predčasnim upokojevanjem se skriva tudi matematika. Več ko je upokojencev, večji so izdatki za pokojnine. Se predčasno upokojevanje starejših pozna tudi na višini BDP-ja? "Mislim, da to sicer ni izrazito, res pa je, da bi večja zaposlenost te starejše starostne skupine tudi zmanjševala pritisk na povečevanje socialnih izdatkov," meni dr. Stanovnik.

Preobremenjena generacija

Težave, ki jih imata na trgu dela najmlajša in najstarejša generacija, niso samo njune težave. In njuna izključenost ima veliko bolj daljnosežne posledice, kot se zdi na prvi pogled. Če namreč mladi ne morejo vstopiti na trg dela, starejši pa so z njega predčasno izključeni, pade na "srednjo" generacijo toliko več dela. In toliko več obremenitev.

"Zanesljivo!" se strinja dr. Ignjatović. "Demografske spremembe, kot sta staranje prebivalstva in majhna rodnost, same po sebi zmanjšujejo obseg delovne sile, medtem pa se povečuje delež tistih, ki so odvisni od ustvarjenega BDP-ja."

Kako nameravajo delodajalci rešiti problem trajno preobremenjenih delavcev, pa je že drugo vprašanje.