Kos na strani ptičarjev

Okoljevarstveno zavednim prebivalcem Slovenije, ki nasprotujejo postavitvi vetrne elektrarne na Volovji rebri, se je s svojim mnenjem pridružila tudi Komisija za preprečevanje korupcije. V precej nenavadnih zgodbah in odločitvah, ki so Volovjo reber izključile iz zaščitenega območja Natura 2000 in posledično omogočile gradbeno dovoljenje, so našli kar nekaj podrobnosti, ki bi bile lahko po njihovem mnenju tudi korupcija. Komisija sicer v svojem načelnem mnenju ne razkriva kaj bistveno novega, kar ne bi v preteklosti že poudarjali nasprotniki elektrarne Koalicija za Volovjo reber in številni slovenski mediji. Predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos in njegov pomočnik Bečir Kečanović sta predvsem opozarjala na dejstva, da je ministrstvo za okolje in prostor (MOP) pri postopkih, ki so pripeljali do gradbenega dovoljenja za elektrarno, ignoriralo številna strokovna mnenja (kar 12 dokumentov), ki so z naravovarstvenega stališča oporekala postavitvi vetrnic na Volovji rebri. Vseskozi so se opirali le na mnenji Aquariusa, d. o. o., in Elektroinštituta Milan Vidmar, ki sta bili narejeni na pobudo investitorja vetrne elektrarne oziroma občine Ilirska Bistrica, ki je izjemno naklonjena projektu, saj bo dobila lepo rento v svoj proračun. Obe študiji pa sta bili v prid postavitvi elektrarne, saj recimo po Aquariusovih ugotovitvah gradnja in obratovanje vetrne elektrarne ne bi povzročila izumrtja katere od živalskih ali rastlinskih vrst. Študija Elektroinštituta Milan Vidmar (EIMV) pa naj bi bila po ugotovitvah Kosove komisije celo ponarejena: "Pri preučevanju študije EIMV o presoji vplivov na okolje za vetrno elektrarno Volovja reber in povezovalni daljnovod 110 kV je Komisija med gradivom, ki ga je pridobila, zasledila podatek, da študija ni verodostojna, ker so kot avtorji navedene osebe, ki pri njeni izdelavi naj ne bi sodelovale. V zvezi s tem je Komisija pridobila pisno potrditev enega od domnevnih avtorjev, ki je potrdil, da dejansko ni sodeloval niti pri pripravi metodologije, niti pri analizi podatkov, niti pri pisanju poročil in sklepov." Ali je res šlo za ponarejanje listin, naj bi sedaj ugotavljali kriminalisti. Kos je poudaril, da če se bo izkazalo, da je študija EIMV neverodostojna, bo to precej zapletlo zadeve v zvezi z delnim gradbenim dovoljenjem. Z Volovjo rebrijo pa se bodo morali še enkrat ukvarjati tudi ustavni sodniki. Lani maja so namreč zavrnili pobudo za oceno ustavnosti Odloka o lokacijskem načrtu za vetrno elektrarno Volovja reber tudi na podlagi strokovnega mnenja EI Milan Vidmar.

Ministrstvu za okolje in prostor ter drugim odgovornim osebam pa so tudi očitali, da niso upoštevali načela previdnosti (8. člen Zakona o varstvu okolja), ki pravi, da je "uvajanje novih tehnologij, proizvodnih postopkov in izdelkov dopustno le, če ob upoštevanju stanja znanosti in tehnike ter možnih varstvenih ukrepov ni pričakovati nepredvidljivih škodljivih učinkov na okolje ali zdravje ljudi".

Mnenje Kosove komisije pomeni nekaj zadoščenja tudi za Koalicijo za Volovjo reber, saj naj bi dokazovalo, da so imeli prav pri svojih opozarjanjih na številne nepravilnosti, ki so se dogajale. "Pomembna ugotovitev Komisije je, da so uradne osebe ravnale v nasprotju s strateškimi dokumenti in programi varstva okolja. Državni zbor je namreč v preteklih desetletjih sprejel vrsto zavezujočih aktov, ki vladi in ministrstvom nalagajo ustanovitev Snežniškega regijskega parka. Na nespoštovanje predpisov zaradi zamud pri ustanavljanju parka je okoljsko ministrstvo pred časom že opozorilo računsko sodišče," pravijo nasprotniki vetrne elektrarne na Volovji rebri. "Žal ugotovitve Komisije niso formalnopravno zavezujoče za uradne osebe okoljskega ministrstva, kljub temu pa v Koaliciji za Volovjo reber pričakujemo, da bodo na ministrstvu poročilo skrbno preučili in da bodo popravili napake, na katere jih Komisija opozarja."

Skrbno proučevanje Kosovega poročila na okoljskem ministrstvu najbrž ne bo povzročilo kakšnih radikalnih sprememb. Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je odločitev protikorupcijske komisije na nacionalni televiziji komentiral v svojem značilnem slogu: "Zaupam svojim sodelavcem, ravnali so strokovno, vestno, temeljito." Po prvem pregledu načelnega mnenja protikorupcijske komisije so na MOP ugotovili, da komisija ne navaja nobenega dejstva, ki bi lahko imelo značaj koruptivnega dejanja. "Končna ocena iz obrazložitve načelnega mnenja komisije ne drži, saj pri odločitvi za postavitev vetrne elektrarne na Volovji rebri ni bilo kršeno načelo previdnosti in dopustnosti (Zakon o varstvu okolja), ki zahteva, da je uvajanje novih tehnologij, proizvodnih postopkov in izdelkov dopustno le, če ob upoštevanju stanja znanosti in tehnike ter možnih varstvenih ukrepov ni pričakovati nepredvidljivih škodljivih učinkov na okolje ali zdravje ljudi." Po mnenju MOP ni nobenih dokazov za nepredvidljive škodljive učinke na okolje in zdravje ljudi. Vetrne elektrarne pa tudi niso nova in nepreizkušena tehnologija. "V EU se uporablja že več kot 10 let. Na svetu je danes kar 85.000 vetrnih elektrarn. Leta 2005 je bila skupna inštalirana moč vetrnih elektrarn v 22 evropskih državah 40.000 MW. Lani pa še dodatnih 7600 MW. Za primerjavo lahko povemo, da je v Sloveniji skupna inštalirana moč vseh slovenskih elektrarn 2800 MW," razlagajo na okoljskem ministrstvu. Pa čeprav so vetrne elektrarne na območjih, kot je Volovja reber, redkost.

Z mnenjem Kosove komisije se ne strinja tudi prejšnji okoljski minister Janez Kopač, na katerega leti največ obtožb glede spornih odločitev v primeru Volovja reber. "Predvsem sem razočaran. Drago Kos se prav trudi osmešiti sebe in boj proti korupciji. Ministrstvo, ki sem ga vodil, naj bi ravnalo koruptivno, ker naj bi omogočilo premoženjsko korist občini Ilirska Bistrica in državnemu podjetju Elektro Primorska, ki je takrat spadalo pod pristojnost mojega ministrstva. To pomeni, da je vsak minister avtomatično skorumpiran, čim sprejme katerokoli odločitev. Ko vlada sprejme odločitev, kje bo cestninska postaja na avtocesti, je po Kosovi definiciji skorumpirana, ker je omogočila premoženjsko korist Darsu. Kos mojemu bivšemu ministrstvu očita, da ni zaščitilo javnega interesa v obliki nacionalnega interesa varstva narave. Kaj pa nacionalni interes stabilne energetske preskrbe in varovanja okolja iz nacionalnega energetskega programa, ki ga je sprejel parlament?" se sprašuje Kopač. Glede očitkov, da je načrtno izvzel Volovjo reber iz območja Natura 2000, pa Kopač pravi, da niso vključevali nobenih območij, ki so bila opredeljena kot zazidljiva, in Volovja reber je to že bila: "Vključili pa smo 35,5 % ozemlja Slovenije, kar je več kot dvakrat več od evropskega povprečja in daleč največ od katerekoli države članice EU. Tako velik del ozemlja Slovenije v Naturi 2000 je sicer velika kvaliteta, pa tudi breme. Na ministrstvu vse utemeljitve oziroma dokumente imajo, a sedaj jim bolj godi, da jih ne najdejo, češ to ni naš problem, obrnite se na prejšnjega ministra. Že na dveh delovnih srečanjih z Evropsko komisijo pa ni nihče iz Bruslja in nihče iz ministrstva predlagal naknadne uvrstitve Volovje rebri v Naturo 2000."

Kakšno usodo bo v prihodnje doživela Volovja reber? V Koaliciji za Volovjo reber opozarjajo na dejstvo, da okoljevarstveno soglasje, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, še ni pravnomočno, saj primer obravnavata tako upravno in vrhovno sodišče. Elektro Primorska pa vsaj do poletja ne more izvajati gradbenih del, ker tega ne dovoli okoljevarstveno soglasje. Med 1. aprilom in 30. junijem na Volovji rebri gnezdijo ptice.