Državljanski pogum

Država mora biti prijazna do vseh in ne samo do nekaterih. Tisti, ki pridejo na oblast, morajo ravnati z njo zelo previdno in z največjo možno odgovornostjo. Državne institucije morajo biti nepristranske in objektivne. Sprememba oblasti nanje ne sme vplivati.

Najhujše je, če začnejo novi oblastniki z državo delati kot "svinja z mehom". Požvižgajo se na državotvornost. Državne institucije začnejo izrabljati za svoje interese. Država je zdaj prijazna samo do nekaterih - tistih, ki so na oblasti, in njihovih prijateljev ali, bolje rečeno, petoliznikov, saj se vedno najdejo takšni, ki bodo novim oblastnikom ponudili svoje usluge, pa naj gre za karkoli. In če oblast takšne ljudi sprejema in nagrajuje, se hitro vzpostavijo standardi delovanja, ki so drugačni od državotvornosti in nepristranskosti. Hudo postane za tiste, ki se težko priklanjajo in želijo ostati objektivni ter nepristranski. Oblast tega ne mara in začne nad njimi izvajati pritisk, šikaniranje in jih tudi postavljati na cesto. Ko to vidijo preostali, se začnejo bati. Vsak se trudi, da bi bil čim bolj všečen novim oblastnikom, da le ne bi kdo podvomil o njegovi lojalnosti. Zato niso več nepristranski in objektivni, pač pa delajo tisto, kar mislijo, da je novi oblasti všeč. Včasih so tako zagreti, da začnejo povzročati resne in vedno bolj vidne ekscese. V svojem podrejanju in ugajanju tako izgubljajo občutek in mero, da nazadnje novi oblasti delajo celo večjo škodo kot politični nasprotniki. Takšna oblast začne izpodkopavati samo sebe in sama sproži procese svojega propada.

To vse se zdaj dogaja pri nas. Morda tisti na vrhu za večino tega dogajanja niti ne ve, a njegovi podložniki ga navdušeno izvajajo in ga vedno bolj ogrožajo. Ker je napak vedno več, postajajo vsi vedno bolj živčni in vedno bolj iščejo in preganjajo tiste, ki naj bi jih ogrožali. A najbolj ogrožajo sami sebe.

Nobena resna država ne more dolgo prenašati takšnega razvrednotenja institucij in takšnega razvrednotenja resnega, odgovornega dela državnih uradnikov. Če se to razširi na institucije, kot je policija, kot so državne varnostne službe, morda tudi na del pravosodja, postane položaj več kot alarmanten. Tudi pritiski na medije ne morejo dolgo prikrivati takšnega stanja. To bi lahko trajalo le, če bi vsi državljani postali prestrašeni in si nihče več ne bi upal povedati ali delati tistega, kar misli, da je prav. Tako pa je samo v totalitarnih režimih.

povezava