Prihodnost na kocki

Zapletom med vlado in javnimi fakultetami ni videti konca. Prvič je počilo že konec lanskega leta, ko je vlada javne visokošolske zavode šokirala s sklepom, da bo v naslednjih dveh letih za financiranje njihovih študijskih programov namenila bistveno manj denarja, kot je bilo dogovorjeno. Temu je sledila nova vpisna politika ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, po kateri so drastično zmanjšali vpisna mesta na družboslovnih študijih javnih univerz ter ta vpisna mesta prekanalizirali na zasebne visokošolske institucije. Minister za visoko šolstvo Jure Zupan ne skriva, da je bolj naklonjen majhnim, zasebnim visokošolskim zavodom, ker so ti "bolj konkurenčni, bolj fleksibilni in bolj raziskovalni". Problem pa nastane, ko želi svoj cilj uresničiti na škodo že obstoječih javnih univerz.

Značilen primer takšnega ravnanja je odnos do Univerze na Primorskem. Gre za univerzo, ki je najhitreje pristopila k prenovi študijskih programov po bolonjski reformi, a je bila letos po volji ministra kljub temu prikrajšana tako za denar kot vpisna mesta. Še več. Zupan na univerzo pritiska tudi tako, da ji noče odobriti soglasja za črpanje ugodnega posojila po zakonu o državnem poroštvu, ki ga univerza nujno potrebuje, če ne želi tvegati finančnega zloma. Zakon o državnem poroštvu, ki Univerzi na Primorskem zagotavlja možnost najetja 1,93 milijarde tolarjev ali osem milijonov evrov ugodnih posojil za uresničevanje nujnih prostorskih zahtev, je državni zbor sprejel že aprila lani, toda univerza ga brez soglasja ministrstva ne more izkoristiti. Ministrstvo za visoko šolstvo je pred tem mariborski univerzi brez težav odobrilo dvakrat višji znesek posojila, ljubljanski univerzi pa celo trikrat večjega, in to kljub dejstvu, da imata obe že zgrajene večino potrebne infrastrukture. Zakaj se je torej zataknilo prav pri koprski univerzi, ki ima najmanj infrastrukture, saj kar dve tretjini njenih študijskih programov poteka v najetih prostorih?

Razlog je sporna prenova Armerie in Foresterie, dveh starih koprskih palač ob Titovem trgu, ki ju je Univerzi na Primorskem podarila koprska občina, vodstvo univerze pa ju je namenilo rektoratu in Fakulteti za humanistične študije. Medtem ko se je fakulteta v nove prostore že preselila, naj bi rektorica in prorektorji to storili v prihodnjih dneh. Toda na ministrstvu za visoko šolstvo so do prenove zadržani. Dvomijo namreč, da so bila sredstva za investicijo porabljena zakonito in gospodarno.

Martin Plut, generalni sekretar ministrstva, zadolžen za področje investicij, opozarja, da je prenova potekala "po domače", univerza pa je prvotno ceno večkrat prekoračila brez ustreznih soglasij ministrstva. "Previdnost ministrstva je nujna, ker bomo sicer doživeli ponovitev zgodbe ministra Podobnika in podjetja PUH," opozarja Plut. Dokler torej ne bo ugotovljeno, koliko stroškov je bilo upravičenih in koliko ne, ministrstvo soglasja k posojilu ne namerava dati. Pri tem jih ne zanima, da mora univerza zaradi zamud pri plačilu računov za že opravljena dela plačati 125 tisoč evrov povsem nepotrebnih zamudnih obresti. Še več. Minister Zupan je pred dnevi na rektorat univerze poslal faks, iz katerega je mogoče razbrati, da se bo morala Univerza na Primorskem na račun najema posojila za plačilo naložbe Armeria-Foresteria odpovedati vsem razvojnim načrtom za naslednjih dvajset let. Po mnenju vodstva univerze je takšno ravnanje ministra nedopustno, saj pomeni poseg v z ustavo zagotovljeno avtonomijo univerze.

Šokantna podražitev investicije

Projekt, ki je poleg prenove starih palač Armeria in Foresteria vključeval še novogradnjo ob Garibaldijevi ulici - v njej so predavalnice za študente in pisarne za predavatelje Fakultete za humanistične študije -, je bil v začetku ocenjen na 1,14 milijarde tolarjev ali 4,7 milijona evrov, končni stroški pa znašajo kar 1,87 milijarde tolarjev ali 7,8 milijona evrov. Projekt se je torej v času gradnje podražil kar za 700 milijonov tolarjev ali dobre tri milijone evrov. Čeprav gre za šokanten znesek, pa ni mogoče krivde zanj prevaliti le na ramena univerze. Treba je namreč vedeti, da prvotni investitor projekta ni bila univerza, pač pa nekdanje ministrstvo za šolstvo in šport. To je leta 2003 pripravilo dokument identifikacije investicijskega projekta, v katerem so bili stroški investicije ocenjeni prenizko. Poglejmo samo nekaj najbolj amaterskih napak, ki jih je zakrivila takratna ekipa šolskega ministrstva. V prvotno ceno so pozabili všteti stopnjo inflacije, ceno projekta za gradbeno dovoljenje in celo stroške komunalnega prispevka, ki so znašali 95 milijonov tolarjev. Prav tako so pozabili na morebitne stroške konservatorskih del in arheologije. Armeria in Foresteria sta namreč kulturna spomenika prve kategorije, zaradi česar je bilo pozneje samo za konservatorska dela treba odšteti 24 milijonov tolarjev, za arheološka izkopavanja pa 20 milijonov tolarjev. Investicijo je še dodatno podražilo povečanje kvadrature s prvotnih 2.900 na skoraj 3.300 kvadratnih metrov. Večja kvadratura je za seboj potegnila tudi več opreme.

To pa še ne pomeni, da se vodstvo univerze odgovornosti lahko popolnoma izogne. Večina gradbenih in obrtniški del je bila izvedena v lanskem letu, ko je bila pristojnost nad projektom že zdavnaj prenesena na univerzo. V ključnih mesecih gradnje je projekt vodil zdaj že bivši glavni tajnik Univerze na Primorskem Anton Baloh, ki je danes ravnatelj osnovne šole v Kopru. Gre za šolo, ki je bila zaradi drastične prekoračitve sredstev za prenovo deležna ostrih kritih koprskih mestnih svetnikov. Po Balohovem odhodu je funkcijo v. d. glavnega tajnika univerze prevzel Dorijan Maršič, dolgoletni član koprske LDS in bivši poslanec te stranke v državnem zboru. Toda to je bilo šele oktobra lani, ko je bila investicija praktično končana in ko bistveni prihranki niso bili več mogoči. Maršič trdi, da se gradnja ni podražila za več kot sedem odstotkov, saj so vse ostalo stroški, ki bi morali biti že od vsega začetka vključeni v ceno. Toda tudi če upoštevamo vse stroške, na katere se je v začetku investicije pozabilo, nikakor ne pridemo do dodatnih treh milijonov evrov, za kolikor se je podražil projekt. Kje se je torej izgubil denar?

Brez dvoma se je veliko zapravilo pri opremi in materialu. Samo za veličasten lestenec na stopnišču palače, v kateri so pisarne za rektorico in prorektorje univerze, so odšteli štiri milijone tolarjev. Pri čemer je bila ta varianta še poceni. Prvotno so namreč razmišljali o nakupu kar osem milijonov tolarjev vrednega lestenca. Plut se sprašuje, ali je bila tako draga oprema res nujno potrebna. Prav tako mu ni jasno, zakaj se je univerza ob očitni prostorski stiski svojih članic najprej lotila reševanja prostorske stiske rektorice in prorektorjev. Še posebej, ker bo del rektorata kljub novih prostorom še naprej gostoval v Pretorijski palači, ki je v lasti koprske občine. Čeprav je veliko pomislekov upravičenih, pa to še ne pomeni, da je lahko univerza zaradi njih pahnjena v finančni zlom. Do tega namreč lahko pride, če bo ministrstvo vztrajalo pri svojih stališčih.

Vodstvo univerze je doslej plačalo približno polovico celotne investicije oziroma nekaj čez štiri milijone evrov, za kar so dobili proračunski denar. Preostalih 3,8 milijona evrov so nameravali pridobiti s posojilom z državnim poroštvom. Toda minister Zupan jim soglasja za črpanje omenjena posojila noče dati, dokler se ne razčisti, ali je bila prekomerna poraba sredstev res upravičena in zakonita. Pa še potem naj bi ministrstvo posojilo z državnim poroštvom odobrilo samo za nesporni del stroškov. Vse ostalo bo morala univerza pokriti sama. Za kakšen denar gre, še ni čisto jasno, domneva pa se, da bo morala univerza sama kriti vsaj 275 milijonov tolarjev. Ta ogromni znesek vodstvu univerze pušča malo alternativ. Zagato lahko reši tako, da najame bančno posojilo brez poroštva države. Toda to je skrajno tvegano početje, na kar je pred kratkim opozorila tudi rektorica Univerze na Primorskem dr. Lucija Čok. V intervjuju za Delo je namreč dejala, da si "univerza, ki ves čas posluje 'na pozitivni nuli', ne more privoščiti najema kratkoročnega kredita ali lizinga, če noče tvegati finančnega zloma univerze oziroma če hoče ohraniti status javne univerze". Druga možnost je odprodaja Armerie in Foresterie. Toda ob tem bi nastala nepopravljiva škoda, saj bi univerza izgubila enkratno možnost, da bi bil njen sedež v samem središču Kopra in s tem v tesni povezavi z vsemi članicami. Poleg tega se zastavlja moralno vprašanje, ali je mogoče, da univerza proda kulturni spomenik prve kategorije tujim državljanom, kar se vsekakor lahko zgodi glede na to, da je trg nepremičnin odprt za članice EU. Varianta je sicer, da se prodani objekt najame, vendar bi bila takšna rešitev nerazumna in negospodarna, opozarja Maršič, ki je pred dnevi prav zaradi zapletov pri financiranju projekta Armeria-Foresteria protestno odstopil s funkcije v. d. glavnega tajnika univerze in sprejel službo glavnega tajnika LDS v Ljubljani.

Maršič je prepričan, da je ravnanje ministra Zupana v tej zgodbi nedopustno, saj posojila nima pravice pogojevati z zahtevo, da se članice univerze odpovedo vsem drugim investicijskih načrtom. V obvestilu o nepreklicnem odstopu navaja, da minister Zupan s svojim ravnanjem posega v z ustavo določeno avtonomijo univerze. Dodaja pa tudi: "Po mojem prepričanju je domnevno sporna naložba v prenovo Armeri-Foresterie le del dobro premišljenega načrta posameznikov, ki želijo upočasniti ali celo zavreti razvoj Univerze na Primorskem. Vztrajno zavračanje sprejema dolgoročnega investicijskega načrta, ki smo ga uskladili med dekani in direktorji članic Univerze na Primorskem, zavira tudi postopke za pridobitev kredita iz evropskih strukturnih skladov, najemanje posojil s poroštvom ali brez njega ter vlaganja finančnih sredstev posameznih članic v naložbene projekte. Ta formalni zaplet je posledica strokovno nerazumljivega nasprotovanja treh posameznikov, ki v upravnem odboru univerze predstavljajo pristojno ministrstvo in vlado." O kom je govor? V devetčlanskem upravnem odboru univerze ima država kot ustanoviteljica tri predstavnike: Andreja Benkoviča iz generalnega sekretariata vlade, Edo Okretič Salmič z ministrstva za visoko šolstvo ter Roberta Marolta iz ministrstva za pravosodje. Maršič sicer odkrito priznava, da so bile v postopku investicije Armeria-Foresteria storjene napake, med katerimi je bila največja zagotovo ta, da v potrditev upravnemu odboru ni bil posredovan investicijski program, po katerem se je investicija izvajala. Toda hkrati ugovarja sprenevedanju ministrstva za visoko šolstvo, češ da z višino investicije ni bilo seznanjeno. "V programu dela Univerze na Primorskem za leto 2006, ki ga je upravni odbor potrdil februarja lani, je bilo zapisano, da vrednost investicije Armeria-Foresteria znaša 1,6 milijarde tolarjev. Najpozneje takrat je bilo ministrstvo prek svoje predstavnice v upravnem odboru univerze seznanjeno, da stroški presegajo prvotno ceno." Na ministrstvu tej razlagi ugovarjajo. "Vse pogodbe so na univerzi sklepali sami, brez soglasja ministrstva, zato zanje tudi prevzemajo vso odgovornost. Vlada nima večine v upravnem odboru univerze, so pa predstavniki vlade glasovali proti temu letnemu delovnemu načrtu in prav tako zahtevali dokumentacijo, ki bi pojasnila, zakaj se je porabilo več sredstev od načrtovanih," pravi Plut. Odločno ugovarja tudi očitkom, češ da ministrstvo za visoko šolstvo zavira razvoj Univerze na Primorskem: "Ministrstvo ne zavira razvoja nobene univerze. Zahteva pa, da so sredstva porabljena racionalno in v skladu z veljavno zakonodajo. Univerza je avtonomna znotraj odobrenih sredstev, ki pa jih mora porabiti v skladu s področno zakonodajo. Če se bo izkazalo, da je bil denar porabljen zakonito in v skladu z ustreznimi postopki, bo ministrstvo dalo soglasje za črpanje kredita iz naslova zakona o poroštvu."

Čeprav se na prvi pogled zdi, da je prvi Zupanov cilj racionalna poraba javnega denarja, Maršič opozarja, da stvari niso tako preproste. Zadnje dogajanje naj bi bilo namreč tesno povezano z bližnjimi kadrovskimi premiki na univerzi. Junija bodo volitve v senat, maja v upravni odbor, jeseni pa poteče mandat rektorici Čokovi. Zgodba s prenovo palač Armeria in Foresteria naj bi bila torej voda na mlin tistim, ki jim sedanja sestava univerzitetnega vodstva ne ustreza. Za rektorsko mesto menda najbolj vneto lobira dekan koprske Fakultete za management dr. Egon Žižmond, ki se je za to funkcijo potegoval že na prejšnjih rektorskih volitvah. Pri tem ima močno zaledje v osebnem prijatelju dr. Dušanu Lesjaku, državnem sekretarju na ministrstvu za visoko šolstvo. Žižmond in Lesjak se poznata še iz časov, ko sta predavala na mariborski univerzi, od koder sta odšla po aferi s kitajskimi študenti. Sicer pa Žižmonda in Lesjaka ne veže le predavateljsko delo, pač pa tudi investicija. Skupaj sta namreč kupila razkošno vilo na Mladinski ulici v Mariboru, ki jo prav zdaj obnavljata.