Kar je dano, je v jamo zakopano

V vojašnici v Kranju, kjer so nastanjeni 16. bataljon za nadzor zračnega prostora, 18. bataljon za radiološko, kemično in biološko obrambo, 71. poveljniško-logistična četa in poveljstvo za podporo, so imeli še do nedavnega podzemne rezervoarje za gorivo. Štirje rezervoarji, ki so bili namenjeni za shranjevanje bencina, in štirje za shranjevanje nafte so imeli po 30 kubičnih metrov prostornine, večji, namenjen za skladiščenje nafte, pa prostornino 70 kubičnih metrov. Rezervoarji so bili v kranjski vojašnici zakopani v zemljo še od časov jugoslovanske armade, potem pa so se pristojni odločili, da jih bodo očistili in uporabili v druge namene.

Vseh devet rezervoarjev so sanirali, očistili in tako rekoč dezinficirali delavci podjetja PC Pronia, d. o. o., že leta 2004. Popolno čiščenje devetih rezervoarjev - po katerem so bili primerni tudi za shranjevanje vode ali katerekoli druge snovi, ne samo za hranjenje goriva - je vojašnico stalo okoli dva milijona tolarjev. Po obnovi so bili rezervoarji vredni veliko več. Zaradi posebnega kakovostnega nerjavečega jekla ocenjujejo, da je vsak od njih vreden približno pol milijona do milijon nekdanjih tolarjev, četudi bi jih prodali za staro železo. Tako dobro očiščene in dezinficirane pa bi lahko še naprej uporabljali za potrebe Slovenske vojske. Vendar so imeli nekateri z njimi očitno povsem drugačne načrte. Brez javnega razpisa in tako rekoč čez noč oziroma za konec tedna je osem rezervoarjev oktobra 2006 izginilo. Pojavili pa so se na dvorišču podjetja Humko pri Podnartu, ki se ukvarja z vrtnarstvom in cvetličarstvom, uporabljalo pa naj bi jih za hranjenje vode.

Brez razpisa in brez dokumentov, samo na podlagi ustnega dogovora, naj bi jih bil vodja EVOJ Kranj stotnik Stanislav Knežević z odobritvijo polkovnika Milana Obreze prodal ali dal (tega zaenkrat ne ve še nihče) podjetju Humko. Vseeno pa je v dopisu poveljstva za podporo, napisanem februarja, med drugim pisalo: "Rezervoarji so po čiščenju ostali v zemlji, ker izkop ni bil nujen. Za izkop rezervoarjev je po slovenski zakonodaji tudi potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje." Čeprav so rezervoarji na dvorišču podjetja Humko, je bilo uradno sporočeno, da menda še vedno ležijo zakopani globoko v zemlji.

A rezervoarjev že pol leta ni v kranjski vojašnici. Na mestih, kjer so bili zakopani, je ostal samo kup zemlje. Da ne bi prehitro sklepali in tako prišli do napačnih zaključkov, smo se za pojasnila obrnili na generalštab Slovenske vojske. Odgovor nakazuje, da primer poznajo tudi sami. Namesto jasnega mnenja o tem, kaj se v kranjski vojašnici dogaja z rezervoarji in ali bodo ukrepali zoper odgovorne, smo dobili splošen odgovor, ki pojasnjuje, zakaj so se v resnici sploh spravili čistiti rezervoarje: "V vojašnici Kranj je od bivše JLA ostala bencinska črpalka z enoplaščnimi podzemnimi rezervoarji za skladiščenje goriva, ki jih SV ni uporabljala zaradi omejitev nacionalne zakonodaje. Vojašnica Kranj leži na vodovarstvenem območju. Podzemni rezervoarji so predstavljali resno grožnjo okolju. Ker je obstajala nevarnost, da bi zaradi dotrajanosti in rjavenja rezervoarji lahko razpadli, kar naj bi pomenilo izpust usedline nevarnih snovi (ostanki goriva) v tla in posledično onesnaževanje podtalnice in pitne vode, je bilo nujno, da smo rezervoarje ustrezno sanirali."

Vendar ta začasna sanacija ni bila edino dejanje. Sledila je tudi odstranitev rezervoarjev. "Za trajno sanacijo smo se odločili z odstranitvijo rezervoarjev in zasutjem odprtin. S tem smo zagotovili tudi možnost rabe zemljišča za druge namene." Za zdaj še ne vedo, kdo in kam jih je odpeljal in koliko je s tem zaslužil. "V zvezi z umaknitvijo rezervoarjev z lokacije vojašnice Kranj pa še ugotavljamo postopek preselitve. Po zaključku postopka bomo izdelali poročilo o ustreznosti izvedenih dejavnosti." Kot nam je uspelo izvedeti, kriminalisti vojaške policije že ves teden pregledujejo dokumentacijo v kranjski vojašnici.