Upokojenci na udaru

Kar sta s popolno indeksacijo pokojnin na plače in z dohodninskimi novostmi najprej delila premier Janez Janša in finančni minister Andrej Bajuk, je z zakonom o usklajevanju transferjev pobral zdaj že nekdanji minister za delo Janez Drobnič. Z omejitvijo rasti socialnih transferjev je vlada med drugim prizadela okrog 150 tisoč prejemnikov različnih socialnih dodatkov, ki jih prejemajo socialno bolj ogroženi upokojenci. Na kratko je torej vlada - za ceno velikega tveganja za javnofinančno stabilnost Slovenije - populistično vezala rast pokojnin na rast plač, hkrati pa je vse večjo nastajajočo luknjo začela krpati na račun socialno najbolj ogroženih upokojencev in pravic iz zdravstvene blagajne.

Ko sta vlada in državni zbor leta 2005 navkljub ostrim odzivom strokovne javnosti sprejela predlog sprememb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s čimer sta rast pokojnin bolj vezala na rast plač, so se vodilni slovenski makroekonomisti prijeli za glavo. Zaradi odločitve, da bo usklajevanje pokojnin v celoti vezano na plače, so bili izničeni pomembni učinki pokojninske reforme iz leta 1999, pokojninski sistem je postal bistveno bolj nevzdržen, vlada pa je s tem slovenske javne finance izpostavila velikemu tveganju. Na to so večkrat - nazadnje prejšnji teden - opozorili Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad. Z novelo je na prvi pogled pridobilo vse upokojensko volilno telo, največ (spet) najbogatejši in najmanj tisti z najnižjimi pokojninami. Le mimogrede: vlada je podobno z novim zakonom o dohodnini znižala davčna bremena vsem davčnim upravičencem. Največ so pridobili zaposleni z najvišjimi plačami, tisti z najnižjimi pa le kak evro na mesec.

Letos je kljub nasprotovanju sindikatov začel veljati zakon o usklajevanju tako imenovanih socialnih transferjev posameznikom in gospodinjstvom. Po novem se transferji, ki so se prej usklajevali z doseženo ali napovedano rastjo cen življenjskih potrebščin in v različnih obdobjih, usklajujejo enkrat na leto, in sicer januarja (z rastjo cen življenjskih potrebščin v obdobju od januarja do decembra preteklega leta v primerjavi z istim obdobjem v letu pred tem). "Osnovni cilj zakona je usklajevanje transferjev, ki se izplačujejo iz državnega ali iz občinskih proračunov, iz blagajne pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, na bolj enoten in transparenten način. Želimo zagotoviti enakopraven socialni položaj upravičencev do posameznih vrst transferjev in tudi makroekonomske in javnofinančne cilje vlade, ki terjajo rešitve za dolgoročno zdržnost javnih financ, uravnotežen proračun, nadaljnje obvladovanje inflacije ...," je v obrazložitvi predloga takrat navajalo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

Na ministrstvu tudi zagotavljajo, da "pri ključnih socialnih transferjih na področju materialno najbolj ogroženih (denarna socialna pomoč) po sprejetju zakona ni prišlo do sprememb; usklajevanje določenih pravic, kot so: nadomestilo za nego in varstvo otroka, nadomestilo za porodniški dopust, očetovski dopust, starševsko nadomestilo, pa je po sprejetju zakona bolj ugodno kot prej". Manj ključni so za ministrstvo očitno transferji iz zdravstvene in pokojninske blagajne, pa čeprav je do slednjih upravičenih kar okrog 150 tisoč ljudi. Seveda najbolj socialno ogroženih. Te je sprememba zelo prizadela. Resda so se pokojnine, ki se usklajujejo po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, februarja letos v skladu z novo zakonodajo zvišale za 3,2 oziroma za 3,8 odstotka, zato pa so bili drugi transferji izplačani v nespremenjenem znesku. "Ti socialni transferji (...), za katerih izplačilo je pristojen ZPIZ, se poslej usklajujejo le vsako leto januarja, če so za to izpolnjeni pogoji. Letos januarja niso bili," so pojasnili na zavodu. Med te transferje spadajo dodatek za pomoč in postrežbo, invalidnine za telesno okvaro, nadomestila iz invalidskega zavarovanja uživalcev pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti, uveljavljena po predpisih, ki so se uporabljali do 31. decembra 2002; letni dodatek; dodatki k pokojninam, priznani po zakonu o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ; preživnine po zakonu o preživninskem varstvu kmetov. Izjema je bil le varstveni dodatek (ki ga, če po uskladitvi pokojnine presega znesek osnove za odmero dodatnih pravic, lahko upravičenec tudi izgubi). Ta se je ob februarskem zvišanju pokojnin ustrezno odmeril (bil je nižji od januarskega), sočasno pa je bil opravljen tudi poračun za januar 2007.

Vlada je torej v dveh letih in pol dvakrat posegla v način izračunavanja pokojnin. Končni učinek spremenjenega načina usklajevanja pokojnin je, da višje pokojnine sledijo plačam, pokojnine tistih upokojencev, ki dobivajo različne dodatke zaradi tega, ker je njihova pokojnina nižja oziroma so bolj nemočni, pa bodo vsako leto bolj zaostajale.