Jure Trampuš

 |  Mladina 12  |  Politika

"Nisem videl razloga, da bi Pahorjevo povabilo odklonil."

Tone Rop o prestopu v poslansko skupino SD, o Borutu Pahorju in političnih načrtih

Dragi Borut, dragi Tone: stisk roke ob vstopu v poslansko skupino SD

Dragi Borut, dragi Tone: stisk roke ob vstopu v poslansko skupino SD
© Borut Krajnc

Po eni strani je to seveda novo okolje, novi ljudje, a so z menoj tudi kolegi, s katerimi smo skupaj prišli v poslansko skupino SD. Današnji razgovor je pokazal, da je med nami veliko dobre volje, pozitivne energije, razumevanja in optimizma.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Jure Trampuš

 |  Mladina 12  |  Politika

Dragi Borut, dragi Tone: stisk roke ob vstopu v poslansko skupino SD

Dragi Borut, dragi Tone: stisk roke ob vstopu v poslansko skupino SD
© Borut Krajnc

Po eni strani je to seveda novo okolje, novi ljudje, a so z menoj tudi kolegi, s katerimi smo skupaj prišli v poslansko skupino SD. Današnji razgovor je pokazal, da je med nami veliko dobre volje, pozitivne energije, razumevanja in optimizma.

Zakaj ne boste v novi poslanski skupini prevzeli nobene funkcije?

V svoji karieri sem opravljal veliko različnih funkcij in nalog in menim, da je po tolikem času prišel čas, da enkrat delujem tudi brez njih, manj obremenjeno in bolj sproščeno. Če si predolgo na vodstvenih funkcijah, začneš delati rutinsko in se na koncu vsega skupaj naveličaš. Pravzaprav si prav želim poskusiti delovati tudi kot navaden poslanec, brez potrebe po stalnem usklajevanju in koordiniranju. V tej novi vlogi se počutim čisto prijetno.

Kako odgovarjate tistim kritikom, ki pravijo, da ste s prihodom v poslansko skupino SD rešili svojo politično prihodnost, ne pa svoje politične legitimnosti?

Verjamem, da je veliko tistih, ki jim ta prehod ne ustreza. Tako na levici kot na desnici. Očitno je mnogim prekrižal račune. Tako tistim na desnici, ki so upali, da bo levosredinsko politično polje ostalo razklano, nepovezano in razpršeno, in seveda tudi tistim, ki so računali, da bodo lahko sami prevzeli politično iniciativo znotraj levo liberalnega političnega polja in odločali, kdo je še in kdo ni več primeren za politiko. Oboji so se hudo motili. Na koncu bodo to vendarle storili sami volilci. Razumem, da so presenečeni, ker pač vidijo, da jim morda projekt ni uspel tako zelo, kot so računali. S takšnimi kritikami se zato absolutno prav nič ne obremenjujem. Prav smešno je, da me sedaj najbolj kritizirajo ravno tisti, ki so mi velikokrat očitali, češ da sem bil rdeč minister, da sem bil vedno bolj socialnodemokratski kot pa liberalnodemokratski. In vsi ti kritiki točno vedo, da se moja politična stališča niso spremenila, temveč nadaljujem pot, po kateri sem hodil. To je pot zavzemanja za socialno-liberalni koncept razvoja slovenske družbe. Niti slučajno se ne želim pretvarjati s poceni floskulami, da nisem ne levi ne desni. Še bolj smešno pa je, da so tisti, ki nam danes prodajajo t. i. neblokovsko strankarsko delitev, svoj čas prav grozili poslancem LDS, da naj pristanejo na večinski volilni sistem in s tem končno omogočijo programsko enotne koalicije.

Je potem vprašanje, zakaj ste se odločili za pristop k Borutu Pahorju in ne skupini Zares, irelevantno?

Ja, zame popolnoma irelevantno. Menim, da je bolj pomembno vprašanje, ali bodo ljudje, ki po svojem prepričanju in svojih pogledih pripadajo levo liberalnemu slovenskemu političnemu prostoru, na koncu našli moč, da se bodo povezali kot alternativa obstoječi oblasti in uspeli pripraviti dober in realen alternativni vladni program, s katerim bodo prepričali volilce in hkrati zagotovili uspešen razvoj slovenske družbe. Veliko je odvisno od tega, ali bo posameznikom uspelo stopiti prek ozkih meja svojih preteklih zamer, se povezati in delovati v skupno dobro. Menim, da Slovenija potrebuje dobro politično in programsko alternativo. V tem kontekstu je odločitev, ki smo jo sprejeli štirje poslanci, vsaj po prvih sondažah javnega mnenja, korak v pravo smer.

Alternativni vladni program ste omenjali že pred leti, ko ste oblikovali vlado v senci. Na koncu pa iz alternativnega programa LDS ni bilo veliko.

Čas je pokazal, da v LDS zaradi različnih razlogov, predvsem zaradi notranjih nasprotij in nesoglasij, tega nismo zmogli storiti. Dejstvo je, da nam kljub naporom po volitvah ni uspelo vzpostaviti dovolj homogene in močne politične ekipe. Zato menim, da je z vidika realne politične alternative to, kar se je v zadnjem času zgodilo v LDS, dobro. Vsak, kdor je iz LDS odšel, ima vse možnosti, da najde svoje mesto, svojo ekipo, drugod, in vsak lahko da svoj prispevek.

Vaša politična pot je bila na začetku zelo uspešna, od sekretarja, ministra, do predsednika vlade, stranke. Potem pa se zdi, da ste samo izgubljali. Poraz na volitvah, razpad stranke, izstop ...

Poraz na volitvah je posledica različnih dejavnikov. Je nedvomno predvsem posledica dolgoletne vladavine LDS in vsega slabega, kar se je v tem času nabralo v LDS in okrog nje, je posledica nekaterih napak, ki so se v tem času gostile, konkretnih afer in ne nazadnje naveličanosti z LDS. V Evropski uniji in tudi širše v demokratičnem svetu boste sicer našli zelo zelo malo strank, ki v tretjem mandatu vladanja ne bi izgubile na volitvah. Iskati krivca samo v enem ali nekaj posameznikih, kot so to poizkušali nekateri, ali pa samo v enem dejavniku, pripelje do tega, kar se je po volitvah zgodilo z LDS. Namesto da bi stranka ugotovila, da je po toliko letih tudi dobro in ne samo slabo, da se je umaknila z oblasti, in da mora poiskati moč in način za nov začetek, sta se začeli notranje obračunavanje in iskanje posameznih krivcev. Morda bi bilo za LDS bolje, da bi izgubila na volitvah že prej, tako kot so sicer nakazovali trendi javne podpore sredi leta 2000. A dejstvo je, da je kratkotrajna Bajukova vlada stvari obrnila na glavo in je LDS dobila tretji mandat. Mandat, v katerem so na koncu kar po vrsti prihajale na plan napake in afere celotnega 12-letnega mandata in tranzicije. Kot predsednik vlade sem se sicer boril z vsemi močmi, a je bil to bolj boj z mlini na veter. Na nas so takrat kar po vrsti padali okostnjaki celotne vladavine LDS, in ne glede na to, da sem sam stranko vodil leto dni in pol, sem objektivno nosil odgovornost za celotno obdobje. Prav nič mi ni pomagalo, da npr. s SIB banko nisem imel nič, zelo malo z izbrisanimi in nič s številnimi drugimi aferami.

Ste sedaj, kot ste se pridružili poslanski skupini SD, postali tudi član Janševega partnerstva za razvoj?

Z Borutom Pahorjem sva imela daljši razgovor o vlogi partnerstva. Nimava nobenih problemov s tem, da se najina pogleda razlikujeta. Sam ocenjujem, da partnerstvo ni dalo velikih rezultatov, da je razmeroma dobro služilo za promocijo tistih, ki so bili v njem, da pa gre bolj za marketinško potezo kot pa za neki realen projekt. Danes je treba priznati, da je partnerstvo koristilo vsem akterjem, slovenski državi in državljankam ter državljanom pa bolj malo.

Če že govoriva o vtisu, ena od osnovnih kritik politika Boruta Pahorja je, da ponuja veliko blišča z malo vsebine.

Borut Pahor je trenutno tisti slovenski politik, ki je deležen najvišje politične podpore med slovenskimi volilkami in volilci. Ni nobenega dvoma, da mu je s svojimi nastopi, pojavnostjo in tudi načinom razumevanja politike, ki se do določene mere tudi razlikuje od mojega, uspelo prepričati slovensko javnost. Vzpostavil se je kot zelo realen in pomemben političen voditelj. In Borut Pahor se po mojem zelo dobro zaveda, da je njegova odgovornost zato zelo velika. In verjamem, da je bil to tudi eden od ključnih razlogov, da je razširil ekipo svojih ljudi, da je svoji politiki dodal nove vsebine in še več programa. Zelo sem bil zadovoljen, ko sva skupaj ugotovila, da Slovenija potrebuje socialno-liberalen program, moderno tržno gospodarstvo in manj vpletanja politike v gospodarstvo.

Med vami pa vseeno obstajajo pomembne razlike vsaj v načinu političnega delovanja. Tudi v tem mandatu sta imeli poslanska skupina LDS in poslanska skupina SD nekaj povsem različnih pogledov. Recimo o ustanavljanju preiskovalne komisije o prodaji Mercatorja.

Niste ravno natančni. Kar se tiče preiskovalne komisije, so člani SD sami prišli v poslanski klub LDS, se podpisali in se strinjali, da ustanovimo preiskovalno komisijo. Problem pa je bil v tem, da je eden od poslancev en dan, preden smo javno vložili zahtevo, to povedal novinarjem. Ko je vladajoča koalicija izvedela, kaj pripravljamo, je še isto popoldne sestavila tekst in vložila svojo različico. Ni šlo za to, da so se pri SD obotavljali, nekateri poslanci so podcenjevali pomen zaupnosti tovrstne priprave. Nihče tudi v sanjah ni računal, da bo vladajoča koalicija s takšno pobalinsko potezo preprečila preiskovalno komisijo. A danes se na podlagi osnutka revizijskega poročila računskega sodišča ugotavlja, da so imeli v vladajoči koaliciji zelo veliko razlogov, da so preprečili ustanavljanje naše komisije.

Kaj pa obotavljanje pri referendumu o RTV-zakonu?

Res je tudi, da smo imeli na začetku različno stališče do tega, ali gremo v referendum ali ne. Vsi pa smo na koncu podpirali referendumsko vprašanje in isti odgovor nanj. V času priprave na referendum smo imeli skupno delovno skupino, ki je vodila projekt referenduma in zagovora naših pogledov. Vsebinsko smo bili na isti strani, razlike pa so bile v pristopu.

No, vaše dopisovanje s Pahorjem je dobro izkoristila nasprotna stran.

Tako je. Seveda sva se kdaj razlikovala v stališčih. Tudi z mnogimi v LDS sem se velikokrat razlikoval v stališčih. To ni nič posebnega. Drži pa, da so to pismo temeljito izkoristili.

Zelo so izkoristili.

Imate prav.

Zakaj niste vstopili v SD?

Zame je ključna odločitev izstop iz LDS in njenega poslanskega kluba. Potem ko je izstopil njen dolgoletni predsednik Drnovšek, v času katerega sem sam vstopil v LDS, potem ko je odšel npr. dolgoletni generalni sekretar Golobič, ko so odšli praktično vsi ministri in polovica bivših poslancev, po zadnjem kongresu, ki sem ga predčasno zapustil, v LDS nisem videl ekipe, ki bi ji še lahko pripadal. To je postala neka druga stranka, ki je sicer bolj enotna in ki ima drugačne poglede na politiko, kot jih je imela nekoč. LDS želim vse dobro, so del levo liberalnega političnega polja in ne gojim nobene posebne zamere do kogarkoli. Z njimi bom vedno rad sodeloval. In v tem kontekstu mojega izstopanja je prišlo povabilo ...

Pahor vas je prvi povabil na razgovor?

Tako je, imela sva daljši sestanek in na njem ugotovila, da se praktično v vseh ključnih stvareh prihodnosti Slovenije in njene politike zelo ujemava. Zato tudi nisem videl razloga, da bi Pahorjevo povabilo odklonil. Midva sva sicer vedno, pa čeprav se v javnosti poskuša ustvariti drugačen vtis, dobro sodelovala, med nama je bilo vedno veliko medsebojnega spoštovanja in razumevanja, in to kljub posameznim razlikam v pogledih. Nikoli nisva imela težav na osebni ravni, bila sva politična zaveznika, a tudi konkurenta. Sedaj sva zaveznika, kolega in upam, da tudi prijatelja. V stranko SD sicer nisem vstopil, ker ne vidim nobene potrebe. Vsaj dokler še ni pripravljen nov socialno-liberalni program. Morda pa bom v prihodnosti vstopil. Seveda sem ob razpadanju LDS razmišljal in se pogovarjal z mnogimi, tako npr. s Potočnikom in Jankovićem ter tudi Borutom Pahorjem. Očitno pa je, da je v tem času Borut Pahor nedvomno tisti, ki je sposoben voditi projekt oblikovanja učinkovite alternativne ekipe in programa.

Mimogrede, ste bili na kosilu tudi z Gregorjem Golobičem?

Z Gregorjem Golobičem nisem govoril od junija 2005. Skoraj dve leti. Moram reči, da sem mu enkrat predlagal, da se dobiva, pa se ni odzval.

Kateri minister boste v vladi, ki jo bo vodil Borut Pahor?

Pred nami so še volitve. Seveda želim Borutu Pahorju in SD, kot tudi vsem ostalim strankam političnega spektra, ki mu pripadam, da bi vsi skupaj dosegli takšen rezultat, da bi lahko sestavili vlado in dobili priložnost za realizacijo alternativnega socialno-liberalnega programa. Sam sem sicer opravljal že toliko različnih funkcij, da kakšnih velikih ambicij glede konkretnih funkcij nimam. Nimam posebne želje, da bi sedel v katerikoli vladi. Ne želim in nisem si želel nobenih posebnih in zavezujočih obljub od Boruta Pahorja v zvezi s katerokoli funkcijo.

Pojavilo se je ugibanje, da naj bi bili evropski komisar.

Ne vem, od kod se je to pojavilo. Če nekateri menijo, da sem primeren in da bi zato lahko pričakovali takšen dogovor, si to štejem v čast, če pa to želijo povedati zato, da bi razvrednotili mojo odločitev, jih lepo pozdravljam in prosim, da se šalijo raje na svoj račun.

Na pogovoru s Pahorjem niste postavili nobenega pogoja?

Nobenega.

Niti izvoljivega volilnega okraja?

Prav nobenih posebnih pogojev nismo dajali. Povedali pa smo, da menimo, da je logično, da imajo poslanci, ki prihajajo k njemu, neko politično perspektivo, da načeloma obstaja možnost, da kandidirajo na državnozborskih volitvah. Noben dogovor ni bil podpisan, nihče od nas ni ničesar izključujoče pogojeval.

Bi sedeli v vladi skupaj z Janezom Janšo?

Zelo malo je verjetno, da bom še kdaj sedel v katerikoli vladi.