Kdo Bajuku koplje jamo?

"Vedno mi na Žalah nekdo luknjo koplje, jaz pa nočem noter skočit," je predsednik Nove Slovenije Andrej Bajuk pred dnevi komentiral nenehno ponavljajoče se poskuse, da bi ga zamenjali na vrhu stranke. Po zadnji klavzuri, kjer je vrh NSi razpravljal o prihodnosti stranke in o tem, kako izboljšati njeno prepoznavnost, je Bajuk jasno povedal, da ne namerava privoliti v sporazumen umik s predsedniške funkcije. Prepričan je namreč, da za to ni nobene potrebe, saj je sedanje vodstvo stranko sposobno pripeljati do želenih rezultatov. Strahovi nekaterih članov, češ da NSi na prihodnjih parlamentarnih volitvah ne bo prišla v parlament, so po Bajukovem mnenju odveč. Pri tem se sklicuje na ankete, ki kažejo, da je NSi stranka z najbolj lojalnimi člani. Da Bajuk kritikom ne namerava ustreči, je dokazal tudi z ravnanjem na zadnji klavzuri. Tam je namreč predlagal sklep, po katerem sklic izrednega kongresa stranke sploh ne bi bil mogoč. To bi pomenilo, da bi do morebitne zamenjave vodstva lahko prišlo šele na rednem kongresu stranke leta 2009, torej krepko po parlamentarnih volitvah. Ker je tak sklep v nasprotju s statutom stranke, o njem sicer niso glasovali, toda ostal je grenak priokus, da je Bajuk za ohranitev predsedniške funkcije pripravljen uporabiti celo absolutistične metode. Takšno ravnanje je voda na mlin tistim, ki si že nekaj časa prizadevajo za korenite spremembe v stranki. Treba je vedeti, da ne gre za homogeno skupino, pač pa za posamezne struje, ki razen nezadovoljstva med seboj nimajo veliko skupnega.

Eden najglasnejših kritikov stanja v NSi in njenega utapljanja v največji koalicijski stranki SDS je nekdanji minister za delo in podpredsednik stranke, sicer pa poslanec v državnem zboru Janez Drobnič. Njegova frustracija izvira predvsem iz dejstva, da je Bajuk mirno požrl odločitev predsednika vlade Janeza Janše za njegovo razrešitev z ministrske funkcije. Drobnič je prepričan, da padanje podpore stranki kaže, da je treba pristopiti k resnim spremembam in da je treba razmisliti tudi o zamenjavi v vodstvu NSi. Pri tem ne izključuje niti možnosti, da bi sam kandidiral za predsednika stranke. Naši viri pravijo, da je Drobničev cilj iz NSi ustvariti radikalno desničarsko stranko, nekakšno konservativno SNS, ki bi ji z ekstremistično politiko vedno za las uspelo preseči parlamentarni prag. Gre za solo akcijo, saj Drobnič za svoje ideje v stranki nima dovolj podpornikov. Slišati pa je, da ga v ozadju močno podpira nekdanji prvi mož Telekoma, zdaj pa menda prvi svetovalec cerkvenega telekomunikacijskega podjetja T2 Miran Kramberger.

S sedanjim položajem NSi so nezadovoljni tudi v strankinem podmladku Mladi Sloveniji. Ta je vodstvu že pred časom predložila precej obsežen predlog prenove stranke z naslovom Skupaj gradimo Novo Slovenijo! Naprej. Drugače. Odločno. Dokumenta medijem nočejo posredovati, znano pa je, da v njem predlagajo preoblikovanje NSi v moderno konservativno stranko, kakršne ta trenutek v slovenskem političnem prostoru ni. Prenova naj bi vključevala tako organizacijske kot kadrovske spremembe, ki naj bi jih opravili na izrednem kongresu decembra letos. Predsednik podmladka Robert Ilc poudarja, da gre za mehak prehod, kar pomeni, da bi bile izvedene samo tiste spremembe, za katere bi bilo mogoče dobiti soglasje sedanjega in prihodnjega vodstva stranke. O kakšni revoluciji torej ni govora. Hkrati Ilc poudarja, da prizadevanja podmladka nimajo nič skupnega z Drobničevo solo akcijo ali z interesi evroposlanca Lojzeta Peterleta. Slednji je mnoge v stranki presenetil z odločitvijo, da ga za predsednika stranke ne bo kandidirala NSi, pač pa neodvisna Lista za Slovenijo. Član ožjega vodstva NSi Marko Štrovs pravi, da je takšno ravnanje sicer skrajno neobičajno, a po svoje razumljivo. "Peterle se boji, da volilci NSi dojemajo kot preveč ekstremistično, zato podporo išče širše." Štrovs je prepričan, da NSi v tem trenutku išče novega gospodarja in ne bi se čudil, če bi ta gospodar prišel prav iz Liste za Slovenijo. Peterle o možnosti preoblikovanja Liste v stranko ne govori, toda tudi sam z NSi ni preveč zadovoljen, kar je dal jasno vedeti z izjavo, da "ta čas na slovenskem manjka močna krščanska demokracija".

Poleg Štrovsa prizadevanja podmladka podpira tudi eden najostrejših kritikov sedanjega predsednika stranke, župan Dolenjskih Toplic in predsednik tamkajšnjega občinskega odbora NSi Franc Vovk. Na vprašanje, kakšne ukrepe bi morali izvesti v stranki, da bi se njen trend obrnil navzgor, brez dlake na jeziku odgovarja: "Bajuk naj vodenje stranke prepusti komu drugemu. To je največja ovira, da bi iz te stranke kaj nastalo." Po Vovkovem mnenju bi se morala stranka resno zamisliti nad dejstvom, da je na zadnjih lokalnih volitvah prejela le dobrih šest odstotkov glasov za sedeže v občinskih svetih in da ji priljubljenost od takrat počasi, a vztrajno pada. Toda hkrati se strinja s podmladkom, da je spremembe v stranki mogoče doseči le z mehkim prehodom. "Zdaj ni čas za revolucijo. Sam sem z revolucionarnim pristopom poskusil že dvakrat, a se je izkazal za neuspešnega."

Čeprav porajanje struj za podobo stranke v javnosti ni ravno koristno, je malo verjetno, da bo še pred parlamentarnimi volitvami prišlo do večjih sprememb. Bajukovi kritiki so namreč vsaj za zdaj v manjšini.