Neutemeljena prepoved poročanja

Ta teden je dobila nadaljevanje zgodba, ki jo je prejšnji teden sprožilo vodstvo Radia Slovenija. Prejšnjo sredo je namreč odgovorni urednik informativnega programa na Radiu Slovenija Matjaž Erznožnik obvestil novinarja in komentatorja Roberta Škrjanca, da zaradi domnevno slabega dela ne sme več poročati o trenutno najbolj vroči notranjepolitični zgodbi, o aferi Sova. Direktor Radia Slovenija Vinko Vasle je več medijem takoj zatrdil, da ukrep ni povezan s tem, kako je Škrjanc poročal o zgodbi, temveč s tem, da ni izpolnjeval delovnih obveznosti. Katerih delovnih obveznosti naj ne bi izpolnjeval, sicer ni pojasnil nihče. Prav tako ni jasno, zakaj so Škrjancu, če naj bi res delal slabo, prepovedali poročati le o Sovi, ne pa tudi o drugih temah s področja vojske in policije.

Ker so argumenti pomanjkljivi, ostaja toliko več prostora za ugibanje, ali ni vodstvo Radia Slovenija, ki je na položaj prišlo prav s pomočjo sedanje vlade in njenega novega, "uravnoteženega", zakona o RTV Slovenija, Škrjanca vendarle sankcioniralo zaradi njegovega poročanja o aferi Sova. Škrjanc je bil do ravnanja Janševe vlade kritičen. V svojih prispevkih je opozarjal, da vse kaže, da je vlada Slovensko varnostno obveščevalno agencijo izkoristila za svoje politične igrice. Le dan preden so mu prepovedali poročati o tej temi, je v oddaji Dogodki in odmevi vladno komisijo, s katero se je vlada spravila nadzirat Sovo, opisal z besedami: "Bistvo problema je, da ima vladna komisija šibko pravno podlago, da gre, ker gre za politično motivirano dokazovanje domnev o prisluškovanju stranki, za zlorabo službe."

Vse kaže, da smo priča še eni podobni zgodbi, kakršno je pred meseci doživela novinarka TV Slovenija Vida Petrovčič. Tudi ta je bila sankcionirana, potem ko si je drznila "preveč" skritizirati sedanjo oblast. Se še spomnite? Petrovčičeva je 3. oktobra za TV Dnevnik v živo intervjuvala finančnega ministra Bajuka, ta pa je, namesto da bi odgovoril na njeno vprašanje, situacijo izkoristil za to, da je v živo podal popravek nekega drugega prispevka. Bajuk je torej posegel v avtonomijo novinarke, obenem pa se je postavil v vlogo urednika TV Dnevnika. Petrovčičeva je pozneje v oddaji Utrip opozorila, da takšnega početja ne sme in ne more tolerirati. A v. d. odgovornega urednika informativnega programa TVS Rajko Gerič je pri tem ni podprl. Namesto tega jo je ustno suspendiral, česar sicer sam nikoli ni priznal. A dejstvo je, da je bila Petrovčičeva, ki ji v pogodbi o zaposlitvi piše, da pokriva gospodarske teme, potem umaknjena s tega področja. Še posebej sporno pa je bilo, da ni dobila nikakršnega sklepa o tem, zato se na ukrepe nadrejenih sploh ni mogla formalno pritožiti. Za Petrovčičevo se je nato potegnil aktiv novinarjev na TV Slovenija, ki je Geriča pozval, naj novinarki vendarle izda pisni dokument o njenem statusu. Urednike informativnega programa TVS pa so pozvali, naj se končno opredelijo do dejanja ministra Bajuka. A uredništvo informativnega programa se do Bajukovega evidentnega političnega pritiska sploh ni javno izreklo. Kot kaže, se javni servis RTV Slovenija pač ne sme zameriti vladajoči oblasti. Zato včasih raje žrtvuje kakšnega zaposlenega in prekrši kakšen pravni predpis.

Se to zdaj dogaja tudi Robertu Škrjancu? Gotovo ni edini. Podobnih pritiskov so namreč, odkar se slovenska medijska krajina "uravnotežuje" in vstopa v partnerski odnos z oblastjo, deležni številni novinarji. Evropska zveza novinarjev kot najbolj problematične izpostavlja štiri medije - RTV Slovenija ter časopise Delo, Primorske novice in Večer. Ravno prejšnji teden sta bila dva Delova dopisnika, z Dunaja in iz Zagreba, predčasno odpoklicana s položaja, domnevno zato, ker naj bi bila slaba dopisnika. Neuradno pa zato, ker naj njuno poročanje ne bi bilo všeč ministru za zunanje zadeve Dimitriju Ruplu. Kljub temu je eden izmed njiju, Delov dopisnik z Dunaja Matija Grah, v teh dneh prejel nagrado Društva novinarjev Slovenije za izstopajoče novinarske stvaritve v letu 2006. Tudi z Radia Slovenija je v zadnjem času prišlo nekaj nenavadnih zgodb. Najbolj je izstopala tista, ki se je zgodila konec lanskega leta, ko se je v Ambrusu zaradi napovedi družine Strojan, da se vrne domov, zbralo več sto razgretih krajanov in policijskih specialcev, a Radio Slovenija o tem skoraj ni poročal. Na terenu so sicer imeli poročevalca, a javni radio je kljub temu javnost obveščal zgolj s skopimi novicami. Izvršilni odbor aktiva novinarjev Radia Slovenija je takrat od vodstva zahteval pojasnila, zakaj so morali molčati. Direktor Radia Vinko Vasle jim je odgovoril, da je takšno odločitev sprejel sam, da bi njihov radio umiril razmere v javnosti. Nekateri pa so v tem videli zmanjševanje pomena takrat daleč najbolj vroče notranjepolitične teme.

Kakor koli že, Vasle je v torek spet dobil pismo aktiva novinarjev Radia Slovenija, ki ga je tokrat sopodpisal tudi sindikat radijskih novinarjev. Aktiv in sindikat Radia sta mu poslala izjavo, v kateri sta med drugim zapisala, da se novinarji ne strinjajo s tem, kar se je zgodilo Robertu Škrjancu oziroma da se ne strinjajo "s postopkom, po katerem je bilo novinarju odvzeto delovno področje, brez predhodnega opozorila o neizpolnjevanju delovnih obveznosti". Sprejeli so tudi stališče, da "tovrstni postopki spodkopavajo zaupanje, ki je eden od temeljev za dobre, korektne odnose med uredniki in novinarji oziroma med vodstvom Radia in novinarskim kolektivom". Zato so direktorja Radia Vasleta in odgovornega urednika informativnega programa Erznožnika pozvali, naj uradno pojasnita svojo odločitev glede Škrjanca. Pa tudi, naj pojasnita, kakšna so merila za opravljanje delovnih obveznosti, kje so zapisana in kdo nadzoruje njihovo izvajanje.

Vasle in Erznožnik pisma, ki sta ga nanju naslovila aktiv in sindikat novinarjev Radia Slovenija, nista želela komentirati.