LDS z 860.000 evri minusa

Po zadnjih meritvah javnega mnenja si je LDS lahko vsaj nekoliko oddahnila. Podpora stranki tokrat ni padla. Celo malce se je zvišala. Morda zato, ker so se po odhodu polovice poslancev razmere v stranki umirile. Morda zato, ker je predsednik Jelko Kacin, ki mu stranke ni uspelo poenotiti, ponudil odstop. A to ni edina velika skrb LDS. Stranka naj bi bila globoko v dolgovih. In ne le to, bila naj bi brez možnosti, da poravna dolgove, ki si jih je večinoma nakopala po tem, ko je bila na zadnjih parlamentarnih volitvah poražena in ni želela priznati svojega novega položaja. Stranka naj bi bila zdaj celo na meji plačilne sposobnosti. Menda naj bi bil tudi to eden izmed razlogov za odhod poslancev in odstop predsednika ...

Kakšne so konkretne številke? Razlika med strankinimi prihodki in odhodki je lani znašala 143 milijonov tolarjev (597.000 evrov). Bila je negativna. K temu moramo prišteti še primanjkljaj v višini 63 milijonov tolarjev (263.000 evrov), ki je bil prenesen iz leta 2005. Leta 2006 je torej celotna izguba znašala 206 milijonov tolarjev (860.000 evrov).

Tisti, ki dogajanje v LDS danes opazujejo od zunaj, pravijo, da so številke res visoke, niso pa nepredstavljive. LDS se je tudi v preteklosti že znašla v minusu. Res pa je, da naj bi bil tako velik minus značilen le za zadnjih nekaj let. Kaj se je torej zgodilo?

Politične stranke najpogosteje delujejo tako, da pred volitvami kalkulirajo, kakšen bi bil lahko volilni izid, potem pa si na podlagi teh kalkulacij privoščijo bolj ali manj razkošno predvolilno kampanjo. Pogosto se zaradi tega tudi zadolžijo. Ko jim uspe na volitvah zbrati neko število položajev v parlamentu ali občinskih svetih, se lotijo pokrivanja izgube. Stranke se financirajo tudi s članarinami in sponzorstvi, a večino denarja dobivajo iz državnega in občinskih proračunov glede na volilni izid. Logika je taka: uspešnejša, ko je stranka na volitvah, več denarja dobi. V LDS naj bi bil ta denar v preteklosti zadoščal za izplačevanje plač strokovnih sodelavcev, ostalo pa naj bi bilo tudi nekaj denarja za tekoče projekte. V času, ko je stranko vodil Anton Rop, je od okoli 12 milijonov tolarjev na mesec menda ostajalo okoli dva milijona tolarjev. A na zadnjih parlamentarnih volitvah naj bi se bila stranka zakalkulirala. Izid je bil slabši od pričakovanega, sredstev je bilo zaradi tega manj, sponzorji pa naj bi bili v spremenjenih razmerah stranki vse manj naklonjeni. Potem so se pojavljali še očitki o tem, da naj bi se bilo po Kacinovem prihodu preveč zaposlovalo, da so se plače nekaterih članov novega vodstva zvišale ... Kakorkoli že, stranka ima danes težave tudi s tekočim poslovanjem. Dodaten udarec je njenim financam zadal odhod polovice poslancev. Do konca leta bo LDS sicer še dobivala približno 120.000 evrov na mesec za vseh 23 izvoljenih poslancev, prihodnje leto pa bo denarja za strokovne sodelavce pol manj. Vprašanje je tudi, ali ne bodo zaradi posojil strankini dolgovi v prihodnje le še narasli.

Za materialno in finančno poslovanje LDS je v skladu z veljavno zakonodajo in tudi statutom stranke odgovoren generalni sekretar. Na tem položaju se je zadnja leta zamenjalo kar nekaj ljudi. Po Gregorju Golobiču, Bogdanu Biščaku, Petru Jamnikarju, Romanu Jakiču in Meti Vesel Valentinčič je strankine finance pred mesecem prevzel Dorijan Maršič. Tistih, ki jim LDS dolguje največ, ni želel razkriti, je pa povedal, da se je dolg nabiral, ne glede na to, kdo je bil generalni sekretar ali predsednik: "Stranka je šla skorajda v vsako naslednje leto s primanjkljajem in ga potem sanirala med letom. In ker se volitve pojavljajo ciklično, se vedno dogaja, da se minus prenaša v naslednje leto. Lahko rečem, da še danes plačujemo kakšen dolg iz leta 1996, kakšen je zagotovo še iz leta 2000, pa iz 2002, pa iz 2004 ..." V LDS naj bi skušali položaj reševati s članarino, ki se je, mimogrede, nedavno zvišala, sponzorstvi in z dotacijami iz proračuna, ki po zadnjih občinskih volitvah še niso bile razporejene. Maršič pripravlja sanacijski program, ne izključuje pa niti možnosti kadrovskega osipa med zaposlenimi v stranki niti selitve v manjše in cenejše prostore. Vseeno zanika, da bi bile razmere tako kritične, kot je slišati v javnosti: "Ne dvomim, da bomo te stvari spravili v red in to v razmeroma kratkem času. Nobenega razmišljanja o stečaju ni. Saj se je v preteklosti v takšnem položaju že znašla tudi kakšna druga stranka ..." V 90. letih se je v podobnem položaju res znašla SLS. Njen takratni predsednik Marjan Podobnik je finančne težave zanikal in trdil, da gre za gonjo proti njemu in stranki, tisti, ki jim je bila SLS dolžna, pa so dobesedno obupovali. SLS so takrat mnogi napovedovali bankrot, a se je nazadnje le rešila pred finančnim zlomom.

Kljub pomirjujočim tonom, ki prihajajo iz LDS, zadnje čase kroži informacija, da naj bi bila stranka na meji plačilne sposobnosti. Je možno, da se ji obeta bankrot? Stranka sicer praviloma ne more bankrotirati, ne glede na to, v kakšen finančni položaj jo spravi njeno vodstvo. Zakon o političnih strankah in zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji za politične stranke pač ne predvidevata ne likvidacije ne stečaja. Stranka, ki zabrede v hude finančne težave, lahko torej izgubi predvsem ugled. Kako torej upniki dobijo nazaj svoj denar? Na ministrstvu za notranje zadeve pravijo, da politična stranka kot pravna oseba odgovarja za obveznosti z vsem svojim premoženjem. Terjatve se lahko poplačajo iz nepremičnin, pa tudi iz drugih virov, recimo iz članarin, proračunskih virov ... In če je dolgov preprosto preveč? Upniki sicer lahko iščejo pravico na sodišču, a zakonodaja, povezana s političnimi strankami, z njihovim financiranjem in nadzorom, je zastarela in pomanjkljiva. Strankam nalaga le, da ob prenehanju ali razdružitvi same uredijo premoženjskopravna razmerja.